Triglav – simbol vztrajnosti, svobode, miru in trdnosti
Pokljuka, Rudno poljeTriglav je kot simbol Slovencev leta 1934 prvi upodobil arhitekt Jože Plečnik. Leta 1947 je postal državni simbol, upodobljen na grbu, po osamosvojitvi leta 1991 pa je bil vključen v grb Republike Slovenije in s tem tudi v državno zastavo.
Julijski spominski pohod na Triglav je posvečen petim partizanskim patruljam iz leta 1944, od katerih so tri dosegle vrh, ter vzponu gorskih reševalcev in teritorialcev 12. junija 1991, ko so na Triglavu razvili slovensko narodno zastavo – trobojnico brez grba.
Letos se je 40. pohoda udeležilo 499 pohodnikov iz vse Slovenije, od tega jih je 238 doseglo vrh. V organiziranih skupinah so prišli peš iz Ankarana, z Nanosa, s Kuma, iz Kopra, s Cerja, iz Dravograda, iz Radovljice in s Pokljuke. Veterani Zgornje Gorenjske so že 17. leto zapored prehodili pot iz Radovljice prek Jelovice, Ratitovca, Črne prsti, Komne in Doliča.
Med pohodniki jubilejnega pohoda so bili člani Zveze društev za vrednote NOB, Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zveze policijskih veteranskih društev Sever in Zveze slovenskih častnikov. Ta združenja so bila tudi organizatorji zaključne slovesnosti, na kateri sta zbrane najprej pozdravila bohinjski župan Jože Sodja in predsednica organizacijskega odbora pohoda Danijela Mandeljc.
Slavnostna govornica, predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar, je poudarila, da vzpon na Triglav ni le športni dosežek, temveč simbol povezanosti, dediščine in narodne identitete. Opozorila je tudi na pomen odgovornega ravnanja v gorah ter izrazila zaskrbljenost nad naraščajočim številom nesreč, ob tem pa se zahvalila reševalnim službam.
Nagovor je sklenila z mislijo, da domoljubje ni povezano z delitvami, temveč s spoštovanjem in strpnostjo: »Ne sovražimo drug drugega, tudi če razmišljamo drugače.«
Z minuto molka so se udeleženci poklonili pred pol leta preminuli Angelci Vidic - Vlasti, ki je bila zadnja živa priča vzpona patrulje na Triglav leta 1944.
Ob jubilejnem, 40. spominskem pohodu, je bil izdan zbornik Po poteh spominov in tovarištva, ki ga je uredila Dragica Veskovič. V kulturnem programu so sodelovali Orkester Slovenske vojske, Partizanski pevski zbor, tenorist Klemen Torkar ter igralci Gledališča Toneta Čufarja. Program je povezovala Branka Smole.
Dež s točo in grmenjem je nekoliko skrajšal kulturni program, ki pa so ga tako kot vsako leto sklenili s pesmijo Vstajenje Primorske.
Posnetek slovesnosti si je mogoče ogledati na spodnjem naslovu:
