Srečanje veteranskih in domoljubnih organizacij KODVOS Maribor

V nadaljevanju objavljamo govor predsednika ZVVS Ladislava Lipiča na omenjenem srečanju:

"Spoštovani predstavniki Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij občine Maribor, vojni veterani in člani navedenih organizacij, spoštovani predstavniki SV in SP, spoštovani visoki gostje,

Dogovor o sodelovanju domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije

Najprej, zahvaljujem se predsedujočemu vaše koordinacije in tudi ostalim predstavnikom domoljubnih in veteranskih organizacij, da ste mi zaupali in me povabili, da vam ob vaši obletnici spregovorim. Spregovorim v času, ki ni najbolj prijazen čas, v času, ko v svetu in v naši bližini v tej »verigi nasilja« divjajo vojne in nasilje postaja naš vsakdan. Pred dnevi smo se ob svetovnem dnevu miru zbrali na pohodu za mir v naši prestolnici in tudi tako izrazili našo neomajno podporo miru kot univerzalni vrednoti in kot eni osrednjih nalog naših organizacij. Žal odmevnost našega zborovanja za omenjeno univerzalno vrednoto ni imela odziva, kot bi si takšna prireditev zaslužila. Zato se velja vprašati zakaj? Kaj in kje so vzroki za takšno stanje duha naroda, ki bi, glede na svojo uporniško zgodovino najbolje moral vedeti, kaj pomeni vojna in kaj pomeni mir! Vprašajmo se, kaj moramo predvsem voditelji storiti v veteranskih in domoljubnih organizacijah, da ponovno oživimo ta uporniški duh, ki nam je omogočil imeti lastno državo. Ali je dovolj ponavljati zasluge generala Maistra in njegovih borcev, ki so nesporne? In enako TIGROVCEV? Ali je dovolj opevati junaški boj slovenskih partizanov nad okupatorji, ki so želeli uničiti slovenski narod? Ali je dovolj, da tri desetletja po zmagi nad JLA in velikosrbsko politiko postavljamo spominska obeležja in se ne nehamo obtoževat in si pripisovat zaslug in dokazovat, kdo je bolj pomemben? Vse to, kar sem se spraševal, je pomembno in ne sme biti nikoli zanemarjeno in pozabljeno! Vendar le to ni dovolj.

Ni dovolj tudi zaradi tradicije veteranstva na slovenskem, še posebej na Štajerskem. Veteranstvo na slovenskem ima preko 140 letno tradicijo, saj so že leta 1875 ustanovili Mariborsko veteransko in bolniško podporno društvo. Ne želim opisovati zgodovine delovanja veteranskih in domoljubnih društev, vendar v poduk ali bolje osvežitev spomina voditeljem in voditeljici države: nobeni ukrepi v zgodovini slovenskega uporništva, ki so jih politični voditelji sprejeli, niso preprečili delovanja ne vojnih veteranov in ne tistih, ki so razumeli, da je domoljubje čustvo in čustev ni in ne bo premagala nobena politika, ne leva in ne desna. Tako nas ni premagal zloglasni ZUJF in še marsikaj drugega ne. Pa še nekaj bi naši voditelji morali končno dojeti-odnos oblasti do vojnih veteranov in domoljubnih organizacij je osebna izkaznica politike do celotne zgodovine slovenskega naroda! Zato pa moramo mi razumeti širši pomen našega poslanstva in zato snemamo dokumentarne filme, imamo muzeje, pišemo zbornike, knjige in še marsikaj drugega. In v nadaljevanju bi želel povedati nekaj svojih misli o tem pomembnem vprašanju.

Vrnimo se v leto 2008, ko so predstavniki domoljubnih in veteranskih organizacij pred takratnim predsednikom RS dr. Danilom Türkom podpisali dogovor o sodelovanju, v katerem so se obvezali, da bodo usklajevali svojo dejavnost in sodelovali pri uresničevanju ciljev in nalog skupnega pomena in interesa. Med glavnimi nalogami so opredelili zlasti ohranjanje in uveljavljanje domoljubja in domoljubnih vrednot, ohranjanje in negovanje spomina na prelomne trenutke v boju za slovenski narod in domovino, ohranjanje vrednot, ki so bile ustvarjene v boju za osamosvojitev Slovenije skozi zgodovino, prizadevanje za mir v svetu in prizadevanje za uveljavljanje splošne deklaracije o človekovih pravicah.

Predsednik dr. Danilo Türk je takrat poudaril, da so se veteranske in domoljubne organizacije prvič dogovorile za skupno izjavo in sodelovanje. Ob tem je izpostavil, da prizadevanje za mir nikoli ne zastane, saj je mir vrednota, ki jo je treba nenehno čuvati in za katero si je treba prizadevati. Poudaril je, da se v Sloveniji tega zavedamo predvsem zato, ker smo se morali za našo svobodo in našo neodvisnost boriti tudi z orožjem v roki. Danes se te vrednote razvijajo in branijo v demokratičnem kontekstu in dodal, da današnje domoljubje vsebuje tudi sestavine, kot so demokratično odločanje, ohranjanje demokratične tradicije, razvijanje novih vsebin demokracije, prizadevanja proti korupciji in splošna skrb za krepitev kakovosti v naši družbi. In tu nastopi tudi naša vloga ne samo kot vojnih veteranov in domoljubov, pač pa kot aktivnih državljanov.

Njegova zadnja misel seveda ni zapisana v dogovoru, kar pa ne pomeni, da po več kot 15 letih skupnega delovanja ne bi lahko bila, glede na bistveno spremenjene razmere, v katerih živimo danes. To je pomembno tudi zaradi naše organiziranosti, saj se je po tem podpisu na ravni države formalno povezalo še nekaj organizacij in danes je to že uveljavljen organizacijski model po naši celotni domovini.

Zato bom najprej navedel zame eno od pomembnejših elementov, kateri je pomemben na vseh ravneh našega delovanja, strateški, operativni in taktični, to pa je SODELOVANJE. Sodelovanje ne samo med organizacijami v istih zvezah, ampak sodelovanje med organizacijami različnih zvez, kajti vežejo nas enake ali celo iste vrednote. Negovanje zgodovinskega spomina nas ne sme ločevati, pač pa povezovati. Neprimerno je, da bi nas ločeval denar in da bi se medsebojno obtoževali, kdo je ali kdo dobiva manj in kdo si zasluži več, čeprav se je v bližnji preteklosti dogajalo tudi to. Verjamem, da bomo zmogli ta korak in da bo v prihodnje cilj, kako sredstva, dobljena od lokalne skupnosti najbolj racionalno, predvsem pa namensko porabiti. In razmisliti, kako mi lahko sodelujemo in še v večjem obsegu kot do sedaj pomagamo lokalnim skupnostim.

Sodelovanje pa tudi pomeni zavezanost vseh domoljubnih in veteranskih organizacij, da bomo v svojih javnih nastopih in zapisih v medijih vedno in povsod navajali pomen zgodovinskega loka uporništva slovenskega naroda v celotni zgodovini narodovega obstoja.

Spoštovane, spoštovani, smo integralni in nadvse pomemben del družbe, katero so naši predniki in tudi mi gradili, branili, ohranili in  sooblikovali. Zato imamo ne samo pravico, ampak dolžnost javno se odzivati na družbeno nesprejemljive vzorce in odklone v celotni družbi. Kot politično in predvsem strankarsko nepristranske organizacije moramo biti aktivni v vodenju dostojnega dialoga z nosilci oblasti. Le kot takšne nas bo družba prepoznavala in poznala in le kot takšni lahko sodelujemo pri oblikovanju takšnih zakonskih rešitev, ki bodo onemogočale spremembe na slabše tako statusa kot bonitet članom veteranskih in domoljubnih organizacij.

Gotovo se boste strinjali z mano, da moramo vse članice koordinacij spoštovati idejo domoljubja v prizadevanju za boljšo sedanjost in boljšo prihodnost kot trajne vrednote celotne družbe in le tako se bomo lahko zavzemali za družbo, katera bo strpna, razumevajoča, socialno pravična ter solidarna do vseh. Naše naloge na področju dela z mladimi so tako razumljive same po sebi.

Tudi naše aktivnosti na področju nacionalne varnosti niso zanemarljive. Nasprotno, še posebej v času, kot je današnji, ko se na vratih Evrope bije vojna in nam grozi spopad širših razsežnosti, si moramo prizadevati za mir kot univerzalno vrednoto. Obsojati moramo vsako uporabo nasilja za reševanje sporov v mednarodni skupnosti in zato moramo aktivno sodelovati pri oblikovanju varnosti in delitvi bremena pri vzdrževanju le te ter opozarjati na potrebo po odpornosti celotne družbe za sposobnost obrambe domovine ter odločno nasprotovati oblikovanju para vojaških in para policijskih enot. To in še nekatere druge oblike sodelovanja bodo naša pomoč SV in SP v današnjih zapletenih obrambno varnostnih razmerah. Tako MORS kot MNZ ter nekatera druga ministrstva nam za naše delovanje zaenkrat nudijo ustrezno podporo, tako finančno kot materialno.

Spoštovane, spoštovani, moj govor, namenjen kot zahvala vsem vam, je mogoče izzvenel kot nekakšen manifest ali usmeritev za skupno delo. Kakor koli ga boste razumeli, je le moj osebni pogled na današnje družbene razmere in predvsem pogled na vlogo, ki bi jo naj imele domoljubne in veteranske organizacije v Sloveniji. Časi, ko bi naj skrbeli le za ohranjanje spomina na preteklost, so nepreklicno mimo in naša vloga in naloge so postale pomembnejše in zahtevnejše, predvsem zaradi nujnega pogleda v prihodnost, ki nas in naše potomce še čaka. Ob tem pa ne pozabimo na preteklost, ki nas označuje. Omenil sem izraz »aktivni državljani« in nanj vežem tudi izraz družbena kritika in oba sta danes osnova in princip demokracije in družbenega razvoja.

Pri nadaljnjem delu vam želim veliko uspehov in predvsem medsebojnega sodelovanja in spoštovanja.

Zato:

»Spoštujmo našo državo in ljubimo svojo domovino!«