RAZSTAVA V MESTNEM MUZEJU V KRŠKEM

V torek, 7. julija 2026 je bila po nekajletnih dogovarjanjih in  prestavljanju termina, (stiska s prostorom) odprta občasna razstava veteranov OZVVS Krško v Mestnem muzeju v Krškem, s katero so počastili 35. obletnico osamosvojitve Slovenije. Kljub obveščanju, se je otvoritev razstave udeležilo le malo veteranov. Prav ta razstava je namenjena njim, ki so sodelovali v posavskih bojih leta 1991 in podmladku za večjo ozaveščenost. Za ogled razstave imate še vedno dovolj časa in možnost do konca leta. Razstava se bo dopolnjevala glede na njeno zmožnost, zato vabljeni vsi, ki lahko za dopolnitev pripomorete z materialom iz takratnih vojnih dni. Oglejte si razstavo, da dobite navdih in pomagajte k razširitvi in ozaveščanju.

Del narodove samozavesti je neustavljiva težnja, da je na svojem ozemlju sam gospodar. Slovenski državi zgodnjega srednjega veka sta bili Karantanija in Karniola, potem pa smo Slovenci vse do 1918. leta ostali pod peto tujih gospodarjev. Ob propadu Avstro-Ogrske je 29. oktobra 1918 nastala prva slovenska država v novejši zgodovini, drugič se je slovenska državnost oblikovala med narodnoosvobodilnim bojem v letih 1941-1945, obakrat pa se je izgubila v jugoslovanskih okvirih. Slovenska republika je imela po 2. svetovni vojni vse elemente države, le samostojna ni bila in zato ni mogla odločati o svoji usodi. Takšno stanje pa ni moglo trajati v nedogled, zato je bila neustavljiva želja po osamosvojitvi.

Desetdnevna vojna in zakaj je do nje prišlo - povzetki dogajanj v Posavju in Medvedjeku

Do vojne za Slovenijo je prišlo zaradi nasprotovanja slovenskim težnjam po decentralizaciji in demokratizaciji. Ker so bili predlogi SR Slovenije po drugačni ureditvi odnosov zavrnjeni in ker se je velikosrbski pritisk nenehno stopnjeval, najprej na Kosovu in nato vedno bolj grozeče tudi v drugih delih Jugoslavije, se je decembra 1990 na referendumu s plebiscitom velika večina prebivalcev Slovenije odločila za samostojno in neodvisno državo. Oborožen nastop proti demokratičnim spremembam v Sloveniji in na Hrvaškem je JLA začela pripravljati že po večstrankarskih volitvah maja 1990, in sicer z odvzemom večine orožja TO.

Vojna za Slovenijo se je začela v četrtek, 27. junija 1991ob 1.15 uri ponoči, ko je protiletalska oklepna baterija JLA pri Metliki prestopila državno mejo. Ob 2.40 je iz vojašnice na Vrhniki proti letališču Brnik krenil 1. oklepni bataljon.

Kolono oklepnikov, ki je prodirala skozi Belo krajino, je sestavljalo 12 bojnih oklepnih vozil s tricevnimi protiletalskimi topovi 20 mm in več tovornjakov. Ustavila jih je barikada v Pogancih. V stopnjevanju napetosti med pripadniki TO in vojaki so padli prvi streli. Ob 10.30 je kolona odpeljala proti Ljubljani, vendar jo je ob 15.45 ustavila zapora na cesti pri Medvedjeku.

Zvečer je bil pri vasi Rigonce ustavljen poizkus vdora oklepne kolone JLA. Ob 20.45 je bil z dvema minometoma 82 mm izveden napad na letališče Cerklje, nato pa je večina letal letališče zapustila. Do ostrega spopada s kolono JLA je prišlo v Kosezah pred Ilirsko Bistrico, padli so trije vojaki JLA. Zvečer je bil sestreljen en helikopter nad Igom in drugi nad Ljubljano.

V ponedeljek, 1. julija okoli pol treh zjutraj, je prišlo do požara in eksplozije, ki je uničila skladišče orožja JLA v Črnem Vrhu nad Idrijo. V skladišču je bilo orožje slovenske TO. Po spopadu, v katerem je padel poveljnik, se je vdala stražnica JLA v Novi vasi. JLA je s helikopterji z oznako Rdečega križa dovažala okrepitve in opremo obkoljenim enotam. Oklepni koloni na Medvedjeku je bil ponoči dovoljen odhod do nove barikade v Krakovskem gozdu.

Zvečer je sledil nov ultimat JLA Sloveniji.

V torek, 2. julija se je začel odločilni del vojne za Slovenijo. Ob 5. uri zjutraj, so enote TO napadle oklepno kolono v Krakovskem gozdu in ji zadale močan udarec. Oklepnomehanizirani bataljon JLA iz Jastrebarskega je skušal prodreti v Slovenijo in rešiti obkoljeno kolono v Krakovskem gozdu, vendar je bil zaradi velikih izgub ustavljen in zavrnjen pri Prilipah. V brezizhodni situaciji so vojaki JLA oklepnike v Krakovskem gozdu zapustili in bili naslednji dan zajeti.

Zavzeto je bilo skladišče JLA v Ložnici, ekonomija Rajhenav in nekdanja skladišča TO na Prulah v Ljubljani. Letala JLA so napadla oddajnike na Nanosu, Kumu in v Domžalah, barikadi pri Čatežu in v Krakovskem gozdu. Po ostrem spopadu, v katerem je padel poveljnik, se je vdala stražnica Kuzma. V Mariboru so iz vojašnice Franca Rozmana-Staneta s havbicami streljali proti Pohorju. Po napadu letal JLA so od 15.30 do 21.30 pred Dravogradom doživeli nov spopad z oklepno kolono.

7. julija se je na Brionih sestala delegacija Evropske unije s slovensko, hrvaško in zvezno delegacijo. Po petnajsturnih pogajanjih so sprejeli Brionsko deklaracijo, s katero so bile ustavljene sovražnosti na ozemlju Slovenije, slovenska stran je za dobo treh mesecev zamrznila svoje osamosvojitvene aktivnosti, kljub temu pa sta slovenska vojska in policija ohranili popolno suverenost na slovenskem ozemlju. Predsedstvo SFRJ je 18. julija sprejelo odločitev, da se JLA v treh mesecih z orožjem in opremo umakne iz Slovenije. Zadnji vojaki jugoslovanske vojske, in s tem zadnji tuji vojaki na slovenskih tleh, so Slovenijo zapustili iz koprskega pristanišča v noči s 25. na 26. oktober 1991.

Spopadi so, po do sedaj znanih podatkih, zahtevali skupno 76 žrtev: 19 na slovenski strani, 45 na strani JLA, 12 pa je bilo tujih državljanov. Slovenska stran je imela 182 ranjenih, JLA pa 146. Enote TO so zajele 4693 pripadnikov JLA in 252 pripadnikov zvezne milice, JLA pa je imela v desetdnevnem spopadu uničenih ali poškodovanih 31 tankov, 22 oklepnih transporterjev, 172 transportnih vozil in 6 helikopterjev.

NAJ NE BO NIKOLI POZABLJENO.                                                                  w