Veterani OZVVS Krško smo v sredo, 20. novembra 2024 in na dan, ko je pred 55. leti Skupščina Socialistične republike Slovenije leta 1968 na svoji seji sprejela Odlok o ustanovitvi Glavnega štaba za splošni ljudski odpor (TO) ter pred praznikom dneva generala Maistra 23. novembra v dogovoru s Policijsko upravo Novo mesto, obiskali njihove prostore in uslužbence na njihovi upravi. Sprejel nas je Robert Perc, vodja Operativno-komunikacijskega centra (OKC). V prijetnem in sproščenim predavanju, nas je seznanil s perečimi problemi policije na njihovem območju ter s statistiko kriminala, prometa, operativno-komunikacijske dejavnosti in značilnosti dela PU. Predstavljeni so bili obdobni grafi za primerjavo porasti in zmanjšanju nekaterih dejanj. Porast problemov je z Romi na Dolenjskem in migranti na novomeškem obmejnem področju, kar je kljub pomanjkanju osebja in tehnike s povečanim delovnikom (tudi po 12 ur) po njegovem mnenju še kar zadovoljivo. Na koncu pa smo si ogledali še prostore operativnega centra "113", kjer sprejmejo v 24. urah preko 1300 klicev, takšnih ali drugačnih. Na delu so bili trenutno 3. policisti-operaterji, ki posredujejo interventne klice do dežurnih patrulj, ki se odzovejo v 8.-10. minutah na kraj dogodka.
Udeležio se nas je 10 veteranov iz Predsedstva OZVVS Krško. Predsednik Božo Kosalec se je zahvalil Robertu Percu za gostoljubnost, izčrpno predavanje, mu izročil Zbornik ob 25. letnici OZVVS Krško in Spominski kovanec. Polni novih vtisov smo se vrnili v deževnem dnevu proti Krškemu. S tem namenom smo tudi izkoristili ta dogodek v počastitev jutrišnjega praznika. Pa še nekaj zgodovine.
General in pesnik Rudolf Maister Vojanov, obranitelj slovenske severne meje, se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku in umrl 26. julija 1934 na Uncu pri Rakeku. Zato leto 2024 tako zaznamujemo kot leto generala Maistra, 150. obletnico njegovega rojstva in 90. obletnico njegove smrti. General Rudolf Maister je s svojimi borci ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo. Bil je tudi pesnik, slikar in velik ljubitelj knjig.
Dan Rudolfa Maistra je slovenski državni praznik, ki ga praznujemo od leta 2005. Na ta dan 23. novembra, je Rudolf Maister leta 1918 s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo in jo razpustil, s tem dogodkom pa je k Sloveniji priključil večji del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške. Dan Rudolfa Maistra v Sloveniji NI ni dela prost.
Ptujčan Franc Maister je opravljal službo preglednika finančne straže, zato se je veliko selil po vsej Avstro-Ogrski. Med drugim je bil premeščen v Trebnje. Stanoval je v Trgu št. 26. Tu je spoznal Frančiško Tomšič (r. 1834) iz družine učitelja Matije Tomšiča. S Francem Maistrom se je Franja poročila 6. maja 1867. Prvi sin Artur se jima je rodil 9. decembra 1868. Družina je verjetno nato živela na takratnem očetovem naslovu Trg 26 v Trebnjem. V drugi polovici leta 1869 so se preselili v Dobe št. 1, v poslopje nekdanjega samostana, ki danes sodi pod mesto Kostanjevica na Krki. Tu se je 30. decembra 1870 rodil Ernest. Kdaj se je družina preselila v Kamnik, se zaenkrat še ne ve, zagotovo pa pred marcem 1874.
V Kamniku se je 29. marca 1874 rodil Rudolf. Stanovali so kot podnajemniki v hiši gostilničarja in kramarja Blaža Svetica na Šutni 16. Zatem so se leta 1876/1880 preselili v Mengeš, 1883 pa v Kranj, kjer je oče Franc leta 1887 umrl. Mati Frančiška se je leta 1890 s sinovoma preselila v Ljubljano. Ernest je postal železničarski uradnik, Rudolf pa se je po dveh letih višje gimnazije odločil za šolanje v kadetnici na Dunaju.
Leta 1905 se je Rudolf v Ljubljani poročil z Marijo Sterger (1885–1938). Marija je poleg osemrazredne ljudske šole končala triletno višjo dekliško šolo. Dosegla je zavidljivo raven izobrazbe in znanja jezikov, kar ji je pozneje pomagalo v družabnem in kulturnem življenju. Njen oče je bil ugledni ljubljanski zdravnik dr. Stanko Sterger. Mladoporočencema je pomagal pokriti kavcijo 50.000 kron, ki so jo od častnikov ob poroki zahtevali avstro-ogrski vojaški predpisi.
Marici in Rudolfu sta se rodila sinova Hrvoj (1905-1982) in Borut (1908-1984). Družina se je nato leta 1908 preselila v Przemyśl (današnja Poljska), od tam v Celje in 1914 v Maribor.vv