Arnold Branko LUKAČ (1953 - 2024) IM MEMORIAM

V petek, 29. novembra 2024, smo se vojni veterani OZVVS Krasa in Brkinov Sežana na vaškem pokopališču v Slivju, Občina Hrpelje-Kozina z „veteranskim pogrebom“ za vedno poslovili od našega člana vojnega veterana, Branka Arnolda LUKAČ iz Velikih Loč.

V času osamosvajanja in vojne Republike Slovenije leta 1990/91 je Branko Arnold LUKAČ imel doma v zato prirejenih prostorih skrito orožje, strelivo in drugo opremo Teritorialne obrambe (TO) Sežana. V zahvalo njemu in njegovi družini za hrabro in požrtvovalno dejanje mu je leta 2010 Društvo OZVVS Krasa in Brkinov Sežana na pročelje stanovanjske hiše Velike Loče, občina Hrpelje-Kozina, postavilo in svečano odkrilo spominsko obeležje v spomin na „Tajno skladišče orožja Teritorialne obrambe“ leta 1990/91.

Na zadnji poti smo ga pospremili z veteranskim pogrebom s častno stražo ZVVS in praporom društva ZVVS.

NEKROLOG LUKAČ ARNOLDU!

Ob koncu letošnje jeseni, na sončen novemberski dan 29. 11. 2024 smo se poslovili od člana našega društva veteranov Kras in Brkinov Arnolda Lukača.

Njegov spomin smo počastili na željo njegove družine s protokolarnim veteranskim pogrebom v organizacijii sekretarja organizacije Zvoneta Vatovca in pod vodstvom našega člana Ravbar Istvana.

Trenutek slovesa je bil posebej krut in žalosten za Arnoldovo družino - ženo Natašo, hčerki Andrejko in Alenko, vnukinji Heleno, Angeliko ter vnuka Vitana, pa tudi za vse ostale, veterane, prijatelje in znance s katerimi je Arnold preživljal svoje bogato življenje in so se množično udeležili pogrebne slovesnosti.

Po mimohodu uniformiranih veteranov in nežnih zvokih harmonike se je v imenu veteranov vojne za Slovenijo in članov MSNZ s poslovilni govorom od Arnolda poslovil nekdanji poveljnik TO občine Sežana in načelnik MSNZ, podpolkovnik Drago Božac. Zaključni poslovilni govor v imenu družine pa je spregovorila hčerka Alenka. Ob njenih čustvenih besedah slovesa se je orosilo oko marsikaterega prisotnega udeleženca ganljive pogrebne slovesnosti.

Arnold se je rodil v letu 1953 mami Mariji in očetu Branku. Svoja otroška leta je preživljal v Velikih Ločah na kmetiji svojih staršev. V Hrpeljah je obiskoval in končal osnovno šolo, nato pa šolanje nadaljeval v Mariboru na poklicni šoli za mesarski poklic. Kot mesar se je zaposlil v takratnem trgovskem podjetju Jestvine Koper in kasneje v Vina Kras iz Sežane. V Velikih Ločah si je ustvaril dom z življensko sopotnico Natašo in osnoval družino s hčerkama Andrejko in Alenko z otroci.

Nemirna in ustvarjalna žilica ga je proti koncu delavne kariere zapeljala tudi v podjetniške vode, kjer je svoje znanje nadgradil v trgovanju z živino in v izdelavi suhomesnatih izdelkov. Vzorno urejena in vodena kmetija v Velikih Ločah v osrčju Brkinov je bila njegov ponos. Prosti čas so mu izpoplnjevali prijatelji in z odraščanjem vnuk Vitan. To so bile opornice Arnoldovega življenja, ko je stopil v upokojenska leta.

Vojaški rok je služil v transportni enoti Reškega korpusa JLA v različnih vojašnicah na Reki. Po opravljeni redni vojaški službi je bil kot vojak rezervist vpoklican v vrste Teritorialne obrambe občine Sežana. Bil je eden tistih, ki so jim bile vojaške veščine v veselje in ponos. Z vso vnemo in z veseljem se je udeleževal usposabljanj, tečajev in vaj z našimi enotami TO. Uspešno se je kalil v rezervni vojaški službi.

V letu 1990 ko je pričela nekdanja Jugoslavija pokati po svojih šivih in je prek države zavel hladen veter vojne smo se v Teritorialni obrambi in Slovenski milici pričeli pripravljati na spopad, ki nam je grozil. V tistemu usodnemu času smo potrebovali ljudi kot je bil Arnold - pokončne in ponosne domoljube, ki so verjeli v našo referendumsko odločitev o samostojni in neodvisni državi Sloveniji.

Hrabro se je odzval našemu pozivu in v letu 1990 pristal, da na svoji kmetiji v Velikih Ločah v okviru akcije MSNZ formiramo tajno skladišče orožja za naše enote. Za orožje je skrbel in ga čuval do pričetka vojne v juniju leta 1991. Junaško in vredno občudovanja je bilo njegovo dejanje vedoč, da ga v primeru odkritja čaka vojaško sodišče in večletna zaporna kazen, njegovo družino pa trpljenje in preganjanje.

V času vojne je opravljal službo oboroženega obveščevalca in nadzornika poti, ki so vodile iz Bistriške kotline skozi Brkine na Kras. To mu je bilo v ponos in zadoščenje, da je tudi sam borec v zgodovinskem trenutku porajanja naše države.

Za dolgoletno delo v TO občine Sežana in za zasluge v MSNZ, ter v vojni je sprejel pomembna vojaška in državna odlikovanja. Na njegovi domačiji pa smo veterani v septembru leta 2010 postavili spominsko ploščo, ki naj bo večna priča junaštvu družine Lukačevih.

Dragi Arnold, v imenu Veteranov vojne za Slovenijo in članov Manevrske strukture narodne zaščite se ti za tvoj prispevek v naši osamosvojitveni vojni globoko priklanjam. Ohranili te bomo v svetlem spominu in tvoja dejanja ne bodo pozabljena.

Arnoldovo žaro smo pospremili v grob z željo, da počiva v spokojnem miru v osrčju, z jesenskimi barvami odetih domačih Brkinov, v domovini za katero je bil pripravljen žrtvovati svoje življenje, v naši Sloveniji.

ARNOLD - Hvala - in večna slava tvojemu spominu!

Drago Božac

SLIVJE 29.11.2024