Slovesnosti ob obletnicah dogodkov Šentilj 1991

Zaradi ohranjanja zgodovinskega spomina, v čast in zahvalo vsem sodelujočim pri obrambi severne meje na našem območju v času osamosvajanja Slovenije, s težiščem pri obrambi mednarodnega mejnega prehoda Šentilj in zaključnem spopadu za ta mejni prehod 2. julija 1991 občine Kungota, Pesnica in Šentilj vsakih pet let pripravijo prireditev v spomin na razglasitev samostojne države Slovenije ter dogodkov v osamosvojitveni vojni za Slovenijo v teh treh občinah.

Po dogovoru je prireditev vedno v Šentilju, teden dni po Dnevu državnosti, ko so 2. julija 1991 pripadniki Teritorialne obrambe in Milice dokončno obranili največji mejni prehod v Jugoslaviji in dosegli predajo skoraj 250 pripadnikov Jugoslovanske vojske in zveznih miličnikov. Ostalih 70 je pobegnilo iz enot ali se predalo že prej. Ob 30. obletnici osamosvojitve je bila prireditev 3. julija 2021 v šotoru na platoju nekdanjega tovornega mejnega prehoda.

Poleg vseh treh občin so pri organizaciji prireditve sodelovali Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo občin Kungota, Pesnica in Šentilj in Policijsko veteransko društvo Sever Maribor ter Zveza kulturnih društev občin Kungota, Pesnica in Šentilj in Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Pesnica. Pred prireditvijo so vsi trije župani in predsednika OZVVS in PVDS Maribor položili cvetje pred spomenikom v parku spomina Tri vojne – tri zmage.

Prireditve se je udeležilo 500 pripadnikov takratne Teritorialne obrambe, Milice in civilne obrambe, društev in organizacij, funkcionarjev vseh treh občin, občanov in medijev. Župan občine Šentilj mag. Štefan Žvab je v pozdravnem nagovoru izpostavil, da se lahko s ponosom spominjamo enkratnega dogodka osamosvojitve države, in da so akterji in udeleženci aktivnosti med osamosvojitveno vojno svojo nalogo opravili učinkovito in zmagovito ter da so se lotili dejanj v duhu uresničevanja cilja, ki je bil sprejet na plebiscitu leta 1990. Cilj je bil dosežen, ker so bili med nami pogumni ljudje, ljudje velikih dejanj. Danes imamo državo, je ena in edina, je naša domovina.

Slavnostni govornik je bil predsednik Zveze veteranov vojne za slovenijo generalmajor Ladislav Lipič. V začetku govora je čestital Sloveniji ob 30. obletnici samostojnosti za vse doseženo in predvsem za ponos vsem državljankam in državljanom, da lahko živijo v samostojni državi. V nadaljevanju je poudaril, da se od polnoletne osebe pričakuje odgovorno in modro ravnanje do sebe in še bolj do drugih, s katerimi živi v neki skupnosti in tako je tudi z državo. Njene institucije, preko katerih v demokraciji vlada ljudstvo so tiste, od katerih pričakujemo, da bodo delovale v skladu z Ustavo ter sprejetimi zakoni in drugimi predpisi. Temeljna dolžnost in naloga na demokratičnih volitvah izvoljenih posameznic in posameznikov je, da skrbijo za blagostanje naroda, da s svojimi odločitvami zagotavljajo mirno in človeka dostojno življenje. Tako je razmišljala večina tistih, ki smo v vročih junijskih dneh 1991 prijeli za orožje ali se na kakršen koli drug način pripravljali za uresničitev ljudske odločitve, sprejete na plebiscitu decembra 1990. Povedal je, da je bilo na območju pesniške doline in samega mejnega prehoda razmeščenih okoli 1.400 pripadnikov obeh strani – obrambnih sil pravkar razglašene samostojne države Slovenije in sil JLA, kar ni bilo na nobenem drugem kraju spopadov v Sloveniji.

Gre za velik dosežek v osamosvojitveni vojni, tako glede števila udeležencev spopadov, kot uspešne izvedbe vseh nalog. Predvsem pa je pomembno, da ni bilo človeških žrtev na obeh straneh, so pa umrle štiri civilne osebe med drugim letalskim napadom na barikado v Štrihovcu.

Prepričan je, da nihče od tistih, ki so bili takrat na položajih ni razmišljal o demokraciji, ampak o njihovih družinah in kako se bo spopad končal. Povedal je tudi, da se danes širijo o spopadih v Sloveniji, tudi o Šentilju, različne zgodbe in najbolj neverodostojne so tiste, ki so privlačne za nekatere politike in psevdo zgodovinarje. Za vojne veterane so takšne zgodbe škodljive in povzročajo izgubo ugleda. Prizadevanja za enoten pogled na dogodke iz časa našega osamosvajanja se niso uresničila. Poenoteni smo le v tem, da smo dosegli politično, diplomatsko in vojaško zmago. Kako smo do te zmage prišli, pa so pogledi zelo različni. Imamo bogato zgodovino uporništva in ne sme se nam zgoditi, da bi kadar koli, kdor koli s prstom kazal na nas in nas obtoževal laži. Laži nam ne more očitati nihče in prav tako ne potvarjanja. Zato moramo mi vojni veterani storiti vse, da bodo rodovi za nami vedeli, da smo svojo dolžnost do domovine opravili častno in pošteno, za to nismo zahtevali ne plačila in nobenih bonitet. Zavedali smo se, da se ljubezen do domovine ne plačuje – ljubezen do domovine je naš način življenja. Govor je zaključil z zahvalo braniteljem Šentilja in Slovenije. Kulturni program je izvedel Pihalni orkester Občine Šentilj – Paloma ter člana KUD Jakob, pred prireditvijo pa so udeležence pozdravile, ob pomoči pihalnega orkestra, mažoretke KUD Pernica.

Program je povezoval Stane Kocutar. Po kulturnem programu je sledilo družabno srečanje pripadnikov veteranskih in domoljubnih organizacij ter drugih udeležencev prireditve. Udeleženci so bili s prireditvijo zelo zadovoljni. Navdušil jih je govor slavnostnega govornika in spet so bili deležni organiziranega srečanja takratnih udeležencev spopadov od Pesnice do Šentilja. V družabnem srečanju so bili obujeni mnogi dogodki in prigode. Nekaterim smo se nasmejali, v spomin na nekatere pa smo se zamislili. Spomnili smo se tudi tistih, ki jih ni več med nami, pa so bili v tistih junijsko julijskih dneh leta 1991 naši soborci ali kako drugače vključeni v takratna dogajanja. Ob koncu smo bili enotni, da se ob podobnih priložnostih spet srečamo.