24. januar 2008

Protestno pismo

Pred nekaj dnevi smo si lahko v televizijskem prispevku ogledali, kako so naši državni organi sneli Slovensko zastavo na nekdanjih mejnih prehodih z Avstrijo.

Takšno početje me kot veterana vojne za Slovenijo močno boli in skrbi.
Skrbi me predvsem odnos naše države do osamosvojitvene vojne, skrbi me odnos do državnih simbolov, skrbi me ne nazadnje odnos do nas državljanov.

Pretekli rodovi Slovencev so se borili za priznanje in samostojnost naše Slovenije. Nam je bila ta radost tudi dana.

Mar smo se res znova prodali novemu gospodarju, tokrat iz Bruslja, ki nam bo ves čas diktiral kaj moramo storiti. Smo zaradi takšnih potez večji europejci, smo zaradi tega bolj čislani in spoštovani. Dvomim

Velikokrat poslušam, kako nas različni oblastniki opozarjajo, kako malo damo na državne simbole, kako ne izobešamo zastav ob državnih praznikih, kako ne spoštujemo himne …
Sedaj pa ta ista država, ki ima toliko pripomb čez nas državljane mirno sname prvi in najbolj prepoznaven simbol ob vstopu v državo.
Res je, da nimamo več mejnih kontrol vendar pa državo in njene meje še imamo. In še vedno smo Slovenci.

Od državnih organov pričakujem, da nemudoma dvignejo Slovensko zastavo na vseh poteh, ki vodijo v Republiko Slovenijo. Pričakujem pa tudi dosti več kritičnosti do evropskih direktiv in navodil in ne le slepo izvrševanje le teh.

Navodila za vodenje države boste dobili od nas državljanov in ne od birokratov iz Bruslju.

Ta poteza je razburila marsikaterega veterana s katerim sem bil zadnje dni v stiku. Upam, da je še veliko takšnih, ki se s tem ne strinjajo in bodo na podoben način izrazili svoj protest.

V Brežicah, 24.01.2008

Mitja Jankovič
Član OZVVS Brežice

12. julija 2007

Veterani vojne za Slovenijo smo z velikim zadovoljstvom sprejeli idejo o postavitvi stalne razstave o obdobju, ko je Slovenija nastajala in tudi nastala samostojna in svobodna demokratična država. Z velikim veseljem smo sprejeli soglasje MO Ljubljana in župana gospoda Zorana Jankoviča k njeni postavitvi in z veseljem smo se tudi odzvali povabilu za sodelovanje, toda razvoj dogodkov po njeni otvoritvi nas je dobesedno razočaral.

Naše razočaranje je tem večje, ker je pričujoča razstava "Enotni v zmagi- osamosvojitev Slovenije" nastala s požrtvovalnim in zavzetim delom avtorjev Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Vojaškega muzeja Slovenske vojske, Muzeja Slovenske policije, obeh veteranskih organizacij in številnih drugih sodelavcev, sedaj pa je naenkrat ostala brez že obljubljenega in tudi dogovorjenega razstavnega prostora. Počutimo se izigrane in to bolj kakor pred šestimi leti, ko smo poslali na isto MO Ljubljana pobudo za postavitev pomnika Rodoljubu osamosvojitvene vojne 1991, saj je bil za to razstavo sklenjen dogovor, za postavitev pomnika pa nismo dobili nobene obljube, še odgovora ne (prostor zanj smo našli na GEOSS-u, geometrijskem središču Slovenije).

Prihodnje leto bo Slovenija predsedovala Evropski Uniji, ko si bodo tujci drug za drugim podajali kljuke, mnogi, tudi v MO Ljubljana, bodo dobesedno žareli od prejetih pohval, le nihče jih naj ne povpraša, kje si lahko, iz časa 1990 in 1991, kaj tudi ogledajo..

Zveza veteranov vojne za Slovenijo