akti zvvs

Na podlagi 9. in 11. člena Zakona o društvih (Ur.l. RS št. 60/95) in Zakona o spremembah Zakona o društvih (Ur. list RS, 89/99) in Zakona o društvih (Ur.l. RS 61/06) ter Pogodbe o ustanovitvi Zveze veteranov vojne za Slovenijo, ki jo sklenejo Območna združenja veteranov vojne za Slovenijo kot društva, je Glavni zbor kot njen najvišji organ dne 11. marca 2006 sprejel

STATUT
ZVEZE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO

Zveza veteranov vojne za Slovenijo ( v nadaljevanju: ZVVS) je domoljubna, samostojna, nestrankarska, nepridobitna in nevladna zveza Območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo (v nadaljevanju Območno združenje).
Območna združenja združujejo tiste udeleženke in udeležence priprav na vojno ali vojne za Slovenijo, ki so ne glede na njihova politična in svetovno nazorska prepričanja aktivno sodelovali v pripravah na vojno oziroma neposrednih obrambnih aktivnostih v vojni za obranitev samostojne in neodvisne Republike Slovenije v obdobju od 17. maja 1990 do 26. oktobra 1991.

ZVVS ustanovijo Območna združenja.
ZVVS je pravna oseba zasebnega prava. Sedež ZVVS je v Ljubljani, Rojčeva ulica 16.
Območna združenja ustanovijo ZVVS s pogodbo v smislu 11. člena Zakona o društvih.
ZVVS je najvišja oblika povezovanja Območnih združenj.

ZVVS je članica Svetovne veteranske federacije.

Dan ZVVS je 17. maj, ko se je leta 1990 pričel projekt Manevrske strukture narodne zaščite (v nadaljevanju MSNZ) in DAN ZAVRNITVE ukaza o oddaji orožja iz skladišč Teritorialne obrambe v nadaljevanju TO), katerega izvajalci so preprečili popolno razorožitev takratne TO ter vzpostavili obrambne sile novo nastajajoče države kot tudi materialno tehnične pogoje za kasnejšo uspešno vojaško ubranitev pred vojaško agresijo Jugoslovanske ljudske armade (v nadaljevanju JLA) v letu 1991.

ZVVS ima svoj žig, znak, prapor in himno.

Žig je okrogle oblike, s premerom 3 cm. V njegovi sredini je znak ZVVS, ob zunanjem robu pa napis ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO.

Znak ZVVS je okrogle oblike, v sredini znaka sta vrisani dve roki, njun podaljšek se končuje v simbolu gore Triglav, ki je rumene barve, v ozadju sta dve prekrižani puški, ki sta rumene barve. Znak je obkrožen z lipovimi listi zelene barve. Roki se dvigujeta iz pravokotnega podstavka rdeče barve, v katerem je v zlati barvi izpisan napis ZVVS.

Prapor je pravokotne oblike, velikosti 115cm x 86 cm. Podlaga je slovenska trobojnica, v sredini je natisnjen znak Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Nad znakom je napis ZVEZA VETERANOV, pod znakom pa napis VOJNE ZA SLOVENIJO. Pod napisom je natisnjeno besedilo v izmenično zeleno - modrih črkah in številkah - MAJ 1990 - OKTOBER 1991.

Drog prapora je rdeče barve, na vrhu je pozlačen grb Republike Slovenije. Prapor varuje, vzdržuje in nosi praporščak oziroma njegov namestnik. Himno sprejme glavni zbor ZVVS (besedilo in glasbo). Spremembe se sprejemajo po enakem postopku kot statut.

Delo ZVVS je javno.
Za zagotovitev javnosti dela in posredovanje informacij o delu ZVVS je odgovoren predsednik ZVVS ali od njega pooblaščena oseba.
ZVVS zagotavlja javnost dela s tem, da so seje organov ZVVS javne, da organizira okrogle mize, novinarske konference itd.
Na seje organov vabi predstavnike medijev ter druge zainteresirane javnosti oziroma civilne družbe.
ZVVS obvešča svoje članstvo preko glasila Veteran in preko medijev.
Člani Območnih združenj imajo pravico vpogleda v zapisnike organov ZVVS.

Nameni ZVVS so:
- krepitev domoljubja,
- krepitev vloge in pomena ZVVS na lokalnem in državnem nivoju,
sodelovanje z veteranskimi in drugimi sorodnimi organizacijami doma in v tujini,
- ohranjanje spomina na priprave in osamosvojitveno vojno za Slovenijo,
- ohranjanje spomina na TO in MSNZ,
- združitev veteranov osamosvojitvene vojne za Slovenijo v enotno krovno organizacijo veteranov,
Naloge ZZVS so:
- organiziranje spominskih svečanosti ob obletnici dogodkov v procesu priprav na osamosvojitveno vojno in med osamosvojitveno vojno,
- skrb za postavitev in ohranjanje obeležij osamosvojitvene vojne,
- zastopanje in uveljavljanje interesov članstva pred državnimi organi,
- nudenje strokovne pomoči članstvu pri uveljavljanju pravic s področja urejanja zadev veteranov,
- izvajanje potrebne aktivnosti za izboljšanje materialnih pogojev za delovanje Območnih združenj in Pokrajinskih odborov (v nadaljevanju PO) ZVVS,
- pridobivanje finančnih in drugih sredstev za delovanje ZVVS,
- izdajanje in prodaja glasila Veteran ter izdelkov z znakom ZVVS v skladu z veljavnimi predpisi,
- pridobivanje in hranjenje pisne, slikovne in zvočne dokumentacije o dogodkih v času pripravi in osamosvojitvene vojne,
- seznanjanje javnosti s posameznimi, doslej neznanimi dogodki iz časa priprav in osamosvojitvene vojne,
- vodenje centralne evidence članstva Območnih združenj,
- izdajanje članskih izkaznic,
- podeljevanje priznanj,
- dodeljevanje socialnih pomoči članom,
- dajanje predlogov za podelitev posameznih priznanj zaslužnim članom, skupinam, organom ZVVS, Območnim združenjem in drugim,
- opravljanje nalog s področja ZVVS v skladu s predpisi in sklepi glavnega zbora in organov ZVVS,
- izvajanje sprejetih resolucij in sklepov Svetovne veteranske organizacije.

Območno združenje je član ZVVS. Šteje se, da se je Območno združenje včlanilo v ZVVS, če je zastopnik Območnega združenja na podlagi odločitve najvišjega organa Območnega združenja podpisal pristopno izjavo, s katero potrjuje, da je Območno združenje uskladilo svoj statut ali pravila s statutom ZVVS.
Z istega območja lahko podpiše pristopno izjavo in vstopi v ZVVS eno območno združenje.
Območno združenje lahko postane član ZVVS, v kolikor v temeljnem aktu omogoča včlanjevanje aktivnih udeležencev v času priprav in osamosvojitvene vojne za Slovenijo in v času do izgona JLA iz Slovenije in so v obdobju od 17. maja 1990 do 26. oktobra 1991, ne glede na čas trajanja, aktivno opravljali vojne in druge naloge kot:

- organizatorji in pripadniki MSNZ,
- pripadniki TO,
- pripadniki organov za notranje zadeve,
- člani republiške koordinacije in pokrajinskih koordinacij oziroma podskupin,
- pripadniki enot za zveze države ali občine,
- pripadniki Narodne zaščite,
- delavci upravnih organov, pristojnih za obrambne ali notranje zadeve oziroma drugih državnih organov,
- pripadniki civilne zaščite,
- posamezniki, ki so kot kulturni ali umetniški delavci oziroma predstavniki sredstev javnega obveščanja s svojo aktivnostjo spodbujali in osveščali slovensko javnost v najtežjih trenutkih procesa osamosvajanja, priprav na vojno in vojne za Slovenijo,
-člani Rdečega križa Slovenije in zdravstveni delavci,
- zaposleni v podjetjih in institucijah, ki so izvajali naloge civilne obrambe,
- najožji svojci udeleženk in udeležencev v pripravah vojne in v vojni za Slovenijo (zakonci in otroci),
- prostovoljci v enotah TO, organih za notranje zadeve, Narodne zaščite, enotah za zveze Republike Slovenije in občin, civilne zaščite, upravnih organih za obrambne in notranje zadeve, drugih državnih organih in podjetij.
- posamezniki, ki so na zahtevo poveljstev in poveljnikov vojaških enot TO ter tedanje milice neposredno sodelovali pri pogajanjih, zbiranju obveščevalnih podatkov, izvajanju oskrbe, oviranju komunikacij, utrjevanju poveljniških mest in obrambnih položajev ter zagotavljanju nastanitvenih, delovnih in skladiščnih prostorov,
- najodgovornejši člani občinskih izvršnih svetov in poverjeništev, ki so na območju vojaških spopadov neposredno opravljali obrambne naloge za potrebe TO in tedanje milice,
- člani štabov za civilno zaščito ter njihovih specializiranih enot, ki so opravljali obrambne naloge na območju oboroženih spopadov,
- delavci slovenske carine na območju vojaških spopadov, ki so izvajali naloge na mejnih prehodih na podlagi zahtev koordinacijski podskupin,

- svojci žrtev vojne za Slovenijo (zakonski in izven zakonski partnerji, otroci, bratje, sestre, pastorki in starši), invalidi in ranjeni v vojni za Slovenijo v letu 1991, na lastno željo,

- osebe, ki so pravočasno prestopile iz JLA in niso sodelovale v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo ter so v času od 26.6. do 17.7. 1991 aktivno sodelovale pri obrambi Republike Slovenje v času vojne.

Člani Območnih združenj VVS ne morejo postati osebe, ki so s svojim ravnanjem ovirale priprave na vojno ali aktivnosti v vojni za Slovenijo in do 27. 6. 1991 niso prestopile iz JLA.

Območna združenja so pravne osebe zasebnega prava.
Način delovanja in sedež Območna združenja urejajo s svojim statutom ali pravili.
Območna združenja imajo svoj žig, ki je enak žigu ZVVS opisanem v 5. členu tega statuta, razlikuje se le v napisu, ki se za Območna združenja glasi: OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO in ime območja.
Območna združenja imajo svoj prapor, ki je na prednji strani po obliki enak praporu ZVVS, opisanem v 5. členu tega statuta, na hrbtni strani pa je lahko motiv, ki opredeljuje določeno območje s pripisom: OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO z imenom območja.
Že obstoječi prapori Območnih združenj ostajajo nespremenjeni.
O sprejemu ali zavrnitvi prošnje za sprejem v članstvo odloča predsedstvo Območnega združenja. Predsedstvo Območnega združenja odloča tudi o oprostitvah plačila članarine in o tem obvešča Strokovno službo ZVVS.

ČASTNO ČLANSTVO V ZVVS
11. člen

Glavni zbor ZVVS lahko podeli naziv častnega člana fizičnim osebam, ki so dale izjemen osebni prispevek v pripravah ali v vojni za Slovenijo oziroma za dolgoletno uspešno delo v organih ZVVS. Častni člani ZVVS so vabljeni na slavnostne seje organov ZVVS in na slavnostne obeležitve dogodkov iz obdobja priprav na vojno in vojne za Slovenijo.
Častni člani lahko postanejo tudi tuji državljani, ki pa ne morejo biti voljeni v organe ZVVS.

Pravice članov in članic ZVVS so:
- da spoštujejo in uresničujejo statut in druge akte ZVVS,
- da volijo organe ZVVS,
- da so voljeni v organe ZVVS,
- da sodelujejo v pripravah in sprejemu letnih programov dela in finančnih načrtov ZVVS,
- da redno izpolnjujejo obveznosti do ZVVS.
Vsak član oz. članica prejme člansko izkaznico.
Obliko, velikost članske izkaznice določa poseben pravilnik o članski izkaznici.

Dolžnosti članov in članic ZVVS so:
- da spoštujejo ta statut, druge akte in sklepe ZVVS,
- da aktivno sodelujejo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog ZVVS,
- da redno plačujejo obveznosti do ZVVS,
- da varujejo ugled ZVVS.

Članstvo Območnega združenja v ZVVS preneha:
- s pisno izjavo o izstopu Območnega združenja iz ZVVS,
- s črtanjem na podlagi sklepa Glavnega zbora ZVVS,
- s prenehanjem delovanja Območnega združenja.

V primeru, da določeno Območno združenje ne izpolnjuje v tem statutom ali v pogodbi o medsebojnih razmerjih določenih obveznosti, ugotavlja dejansko stanje Nadzorni odbor ZVVS, ki o svojih ugotovitvah poroča predsedstvu ZVVS. V primeru neizpolnjevanja obveznosti, predsedstvo ZVVS pisno pozove obravnavano Območno združenje, da v določenem roku izpolni obveznosti oziroma odpravi nepravilnosti, ki so v nasprotju z akti ZVVS oziroma sklepi pristojnih organov ZVVS.

V kolikor se ugotovljeno neskladje v določenem roku ne odpravi, predlaga predsedstvo ZVVS Glavnemu zboru ZVVS, da razpravlja in glasuje o izključitvi Območnega združenja iz ZVVS. Morebitna izključitev določenega Območnega združenja ne izključuje njegove odškodninske in materialne odgovornosti do ZVVS. O izključitvi odloča Glavni zbor ZVVS z večino glasov prisotnih članov.

Organi ZVVS so:
- Glavni zbor ZVVS,
- predsedstvo ZVVS,
- Častno razsodišče ZVVS,
- Nadzorni odbor ZVVS.
Mandat organov ZVVS traja 4 leta z izjemo glavnega zbora, za katerega se delegati volijo za vsako zasedanje posebej.
Organe ZVVS vodijo predsedniki, v njihovi odsotnosti pa od njih pooblaščeni člani posameznega organa, če s statutom ni drugače določeno.
Organi ZVVS veljavno sklepajo, če je na seji prisotna več kot polovica vseh delegatov oziroma članov. Odločitve so sprejete, če zanje glasuje večina prisotnih delegatov oziroma članov.

GLAVNI ZBOR ZVVS
17. člen

Glavni zbor ZVVS je najvišji organ ZVVS in ga sestavljajo delegati Območnih združenj.

Število delegatov Glavnega zbora določi za vsak Glavni zbor predsedstvo s sklepom tako, da ima vsako Območno združenje najmanj enega delegata, število delegatov pa je odvisno od števila članov in članic Območnega združenja.
Delegate Glavnega zbora ZVVS izvolijo organi Območnih združenj.
Delegati Glavnega zbora z volilno pravico so tudi člani predsedstva.
Glavni zbor ZVVS se sestaja po potrebi, praviloma enkrat letno.
Vsaka štiri leta se na glavnem zboru opravijo volitve organov.
Glavni zbor ZVVS ima naslednje pristojnosti:
- sprejema načrt dela in okvirni finančni načrt ZVVS,
- sprejema spremembe in dopolnitve statuta ZVVS in druge akte,
- voli in razrešuje predsednika, dva podpredsednika, generalnega sekretarja, predsednika in člane Nadzornega odbora in Častnega razsodišča ter potrjuje člane predsedstva,
- voli glavnega praporščaka in njegovega namestnika,
- odloča o sporih in pritožbah med Območnimi združenji,
- kot drugostopni organ odloča o pritožbah zoper odločbe Častnega razsodišča,
- odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo Območna združenja in organi ZVVS,
- odloča o povezovanju in sodelovanju ZVVS z drugimi organizacijami in društvi doma in v tujini,
- odloča o spremembi simbolov ZVVS,
- odloča o prenehanju ZVVS
- odloča o ustanovitvi nove pravne osebe, če je to v interesu ZVVS in v skladu s programom ZVVS in zakonom.

Glavni zbor ZVVS je sklepčen, če je na seji prisotna več kot polovica delegatov.
Sklepe Glavni zbor ZVVS sprejema z večino glasov prisotnih delegatov.
Glasovanje o zadevah iz pristojnosti Glavnega zbora ZVVS je praviloma javno. V kolikor se Glavni zbor ZVVS odloči, je glasovanje lahko tudi tajno. Na zahtevo tretjine Območnih združenj-članov ZVVS je predsedstvo ZVVS dolžno sklicati svojo sejo v roku 7 dni, na kateri se odloča o času in kraju izrednega sklica Glavnega zbora ZVVS. V vsakem primeru je predsedstvo dolžno sklicati izredni Glavni zbor ZVVS najkasneje v roku 30 dni po prejemu skupne pisne zahteve ene tretjine Območnih združenj-članov ZVVS.
V primeru, da predsedstvo ne skliče izredne seje Glavnega zbora ZVVS v roku iz prejšnjega odstavka, lahko ena tretjina članic ZVVS samostojno skliče Glavni zbor. Sklepi izrednega zasedanja Glavnega zbora ZVVS so obvezujoči, v kolikor je na izrednem zasedanju prisotna več kot polovica delegatov vseh članov Glavnega zbora ZVVS in so sprejeti z večino glasov prisotnih delegatov.

Predsednik ZVVS je hkrati tudi predsednik predsedstva.
Predsednik ZVVS je zakoniti zastopnik ZVVS.
Predsednik ZVVS:
- sklicuje in vodi seje predsedstva ZVVS in sekretariata,
- zastopa in predstavlja ZVVS, v njegovi odsotnosti pa eden od podpredsednikov oziroma član predsedstva ZVVS, ki ga določi predsednik,
- koordinira delo organov ZVVS,
- je odredbodajalec finančnega in materialnega poslovanja,
- odloča o nakupu in prodaji osnovnih sredstev do vrednosti, ki jo določa predsedstvo s sklepom,
- obvešča javnost o delovanju ZVVS in njenih organov, za to pa lahko pooblasti tudi drugo osebo,
- odgovarja za delovanje in zakonitost delovanja ZVVS.

Predsedstvo ZVVS je izvršilni organ glavnega zbora ZVVS in vodi delovanje ZVVS med zasedanji glavnega zbora ZVVS.
Predsedstvo ZVVS šteje 19 članov. Sestavljeno mora biti tako, da so zastopane vse pokrajine.

Predsedstvo ZVVS opravlja naslednje naloge:
- izvaja oz. uresničuje sklepe glavnega zbora ZVVS,
- med zasedanji glavnega zbora vodi in usmerja delo ZVVS,
- imenuje sekretariat, Komisijo za statutarna, finančna in organizacijska vprašanja, Komisijo za kadrovska in statusna vprašanja, po potrebi pa tudi druga stalna in občasna delovna telesa,
- pripravlja gradiva za zasedanje glavnega zbora,
- sprejema poslovnike in pravilnike ter druge akte ZVVS, razen statuta in njegovih sprememb,
- vodi finančno poslovanje ZVVS ter določa minimalno višino letne članarine ter delitveno razmerje glede vplačane letne članarine za tekoče leto. Način pobiranja članarine in druge medsebojne odnose med Območnimi združenji in ZVVS urejajo z medsebojno pogodbo,
- potrdi program dela in finančni program sekcij ZVVS,
- odloča o nakupu in prodaji osnovnih sredstev,
- uveljavlja interese članstva pri državnih organih Republike Slovenije in mednarodnih organizacijah,
- določa temeljno uredniško politiko, imenuje uredniški odbor in urednika glasila Veteran,
- je izdajatelj glasila Veteran,
- skrbi za znake in simbole ZVVS, izdelke z znaki in simboli ZVVS ter tonsko in video
gradivo, povezano z dejavnostjo ZVVS v skladu z veljavnimi predpisi,
- sodeluje s podobnimi organizacijami v domovini in tujini, katerih osnovni namen združevanja je ohranjanje tradicije odporništva slovenskega naroda ter aktivno delovanje za mir doma in v svetu,
- imenuje člane v mednarodne organizacije,
- vodi in usmerja delovanje Dokumentacijskega centra ZVVS,
- sprejema sistemizacijo strokovne službe in izvaja funkcijo delodajalca za zaposlene v
strokovni službi ZVVS,
- sprejema zaključni račun, finančni načrt in rebalans,
- v skladu s sklepom Glavnega zbora ustanovi pravne osebe in opravlja naloge ustanovitelja.

Predsedstvo ZVVS vodi predsednik, v njegovi odsotnosti ga nadomešča eden od podpredsednikov, ki ga pooblasti predsednik ZVVS.
Voljeni člani predsedstva so:
- predsednik ZVVS,
- dva podpredsednika ZVVS,
- generalni sekretar.
Po položaju so člani predsedstva:
- predsedniki PO ZVVS ali drug predstavnik PO, ki ga le-ta pooblasti,
- predsednik sekcije MSNZ in
- predstavnik sekcije Svojcev padlih v vojni za Slovenijo.
Predsedniki Komisije za kadrovska in statusna vprašanja, Komisije za statutarna, finančna in organizacijska vprašanja, Nadzornega odbora in generalni sekretar so vabljeni na seje predsedstva.

Predsedstvo ZVVS opravlja svoje naloge na podlagi Poslovnika o delu. Za urejanje delovno pravnih razmerij predsedstvo ZVVS kot delodajalec smiselno uporablja predpise, ki veljajo za zaposlene v državnih organih oz. javni upravi in izdaja ustrezne akte s tega področja.

SEKRETARIAT PREDSEDSTVA ZVVS
20. člen

Sekretariat je svetovalno telo predsedstva ZVVS, ki obravnava dnevni red in predloge sklepov za seje predsedstva.
Sekretariat sestavljajo predsednik, dva podpredsednika, generalni sekretar, predsednik komisije za statutarna, finančna in organizacijska vprašanja in predsednik komisije za statusna in kadrovska vprašanja.
Sekretariat je za svoje delo odgovoren predsedstvu ZVVS.

Strokovna služba ZVVS izvaja strokovno tehnične, administrativne, organizacijske in finančne posle za potrebe organov in članov ZVVS ter druge naloge po sklepu organov ZVVS. Predvsem opravlja naslednje naloge:
- nudi strokovno pomoč organom ZVVS in po nalogu predsedstva ZVVS strokovno pomoč članom ZVVS,
- skrbi za izvrševanje sklepov predsedstva ZVVS,
- skrbi za informacijski sistem ZVVS,
- skrbi za vodenje centralne evidence članstva,
- pripravlja gradiva za organe ZVVS,
Strokovno službo vodi generalni sekretar ZVVS.
Delovno razmerje z delavci strokovne službe se sklepa po veljavni zakonodaji in kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti oz. za javni sektor.

Generalni sekretar ima naslednje naloge:
- vodi in koordinira delo strokovne službe,
- je odredbodajalec za tekoče finančno poslovanje ZVVS po pooblastilu predsednika v skladu s pravilnikom o finančnem poslovanju,
- na predlog predsedstva sodeluje z organi Svetovne veteranske federacije,
- usklajuje ter uveljavlja interese članstva, Območnih združenj in ZVVS pri državnih organih v skladu s smernicami predsedstva ZVVS,
- skrbi za pravočasno pripravo pisnih gradiv za seje organov ZVVS,
- opravlja druge naloge v pristojnosti strokovne službe,
- nudi pomoč Območnim združenjem.
- generalni sekretar je odgovoren za svoje delo Glavnemu zboru in Predsedstvu.

KOMISIJA ZA STATUTARNA, FINANČNA IN ORGANIZACIJSKA VPRAŠANJA
23. člen

Komisija za statutarna, finančna in organizacijska vprašanja je delovno telo predsedstva, šteje 13 članov, v njej so zastopane vse pokrajine. Komisija obravnava predloge sprememb statuta ter predhodno obravnavo gradiva za predsedstvo ZVVS in daje pojasnila o določbah statuta in drugih pravnih aktov.
Komisija vsako leto predloži predsedstvu ZVVS predlog programa dela in finančnega načrta, predlog zaključnega računa, predlog minimalne višine letne članarine za naslednje leto in predlaga načrt zagotavljanja sredstev iz proračuna Republike Slovenije.
Predlaga ustrezne ukrepe za pridobivanje dodatnih sredstev pri donatorjih oziroma Komisija tudi predlaga izvajanje določene pridobitne dejavnosti, katere izkupiček se vloži v dejavnost ZVVS in najkasneje do konca septembra tekočega leta pripravi predlog višine sredstev, ki jih želi ZVVS pridobiti iz naslova javnih sredstev.

Komisija spremlja stanje organiziranosti organov ZVVS ter predlaga predsedstvu ZVVS potrebne statutarne in finančne ukrepe.

Komisija sprejema sklepe z večino prisotnih članov.

Komisija za kadrovska in statusna vprašanja je delovno telo predsedstva, šteje 13 članov, v njej so zastopani vse pokrajine. Za predsedstvo ZVVS komisija pripravlja kadrovske predloge za razrešitve in izvolitve funkcionarjev ter članov delovnih teles Glavnega zbora in predsedstva. Pripravlja konkretne predloge predsedstvu ZVVS za nudenje pomoči članom ter predlaga imenovanje častnih članov ZVVS. Skrbi za stike in nudenje pomoči svojcem padlih, ranjenim in invalidom.

Komisija izvaja naloge, določene v pravilniku o podelitvi priznanj ZVVS ter predsedstvu ZVVS predlaga spremembo simbolov in znakov ZVVS.

Komisija predlaga rokovnik ter najkasneje do septembra tekočega leta okvirno vsebino prireditev, ki obeležujejo pomembne dogodke iz obdobja od 17. maja 1990 do 26. oktobra 1991, ki jih bodo pripravili v naslednjem letu.

Komisija sprejema sklepe z večino glasov članov.

Častno razsodišče šteje 5 članov. Predsednika in 4 člane izvoli Glavni zbor. Častno razsodišče deluje na podlagi Pravilnika o delu častnega razsodišča ZVVS, ki ga sprejme Glavni zbor ZVVS.
Kršitve določb tega statuta in na njem temelječih aktov, ravnanje funkcionarjev ZVVS in članov organov ZVVS obravnava Častno razsodišče ZVVS.
Pisni predlog za obravnavo pred častnim razsodiščem lahko da katerikoli organ ZVVS, neposredno Častnemu razsodišču.
Častno razsodišče po izvedenem postopku zavrne predlog za obravnavo, izreče oprostitev obtožbe, izreče opomin ali javni opomin oziroma predlaga Glavnemu zboru ZVVS razrešitev funkcionarja oziroma člana delovnega telesa.
Častno razsodišče odloča na prvi stopnji o sporih med ZVVS in Območnimi združenji ter med Območnimi združenji.Dokončno odločitev o sporih sprejme Glavni zbor ZVVS.
Častno razsodišče sprejema sklepe z večino glasov članov.

Nadzorni odbor šteje 5 članov. Predsednika in 4 člane voli Glavni zbor.
Nadzorni odbor spremlja finančno materialno poslovanje ZVVS ter daje Glavnemu zboru ZVVS pisno poročilo o letnem pregledu finančno materialnega poslovanja in nadzoruje delo ostalih organov ZVVS. Nadzorni odbor je pristojen tudi za ugotavljanje nespoštovanja izvajanja sklepov organov ZVVS, za ugotavljanje izpolnjevanja finančnih obveznosti ZVVS do Območnih združenj in obratno v skladu s sprejetimi sklepi ZVVS.

Na seje predsedstva ZVVS je vabljen predsednik Nadzornega odbora ZVVS, ki nima pravice glasovanja.

Nadzorni odbor sprejema sklepe z večino prisotnih članov.

Izhajajoč iz zgodovinske organiziranosti MSNZ je v Republiki Sloveniji 13 pokrajin in sicer:
Ljubljana (01), Ljubljana okolica (02), Notranjska (03), Posavje (04), Zahodno-štajerska (05), Zasavje (06), Dolenjska (07), Južnoprimorska (08), Gorenjska (09), Vzhodnoštajerska (10), Severnoprimorska (11), Pomurje (12) in Koroška (13).

V vsaki od naštetih pokrajin deluje PO.
Dve ali več Območnih združenj na območju pokrajine lahko oblikujejo PO z namenom, da usklajujejo aktivnosti, mnenja in stališča v zvezi in vprašanji in vsebinami s področja lastnega delovanja in delovanja ZVVS. PO izvaja koordinacijo delovanja Območnih združenj, skupaj z Območnimi združenji organizira prireditve in druge aktivnosti ter usklajuje in sprejema skupna stališča Območnih združenj o vprašanjih s področja delovanja ZVVS. Skupno sprejeta stališča na pokrajinskem odboru zastopa predsednik ali drug predstavnik PO na sejah predsedstva ZVVS.

PO pri svojem delu uporablja akte ZVVS in Območnih združenj, lahko pa sprejme svoja pravila, v katerih opredeli svojo vlogo, pristojnosti in način dela.
PO niso pravne osebe zasebnega prava.
Člani PO so po funkciji vsi predsedniki Območnih združenj in še po en ali več članov Območnega združenja, ki ga izvolijo predsedstva Območnih združenj. Predsednika, podpredsednika in sekretarja izvolijo člani PO na prvi seji.
Sklicatelj prve seje PO je najstarejši predsednik Območnega združenja.

Predsednik ali drug predstavnik PO je po funkciji član predsedstva ZVVS.

PO ima svoj prapor, ki je enak praporu ZVVS s pripisom imena pokrajine.

SEKCIJE ZVVS
30. člen

Sekcije so oblika dela.
Člani sekcije so člani ZVVS. Sekcije se lahko organizirajo na ravni zveze ali Območnih združenj. Njihovo delovanje urejajo akti ZVVS ali Območnih združenj.

- iz proračuna Republike Slovenije,
- iz prihodkov materialnih pravic in dejavnosti ZVVS,
- z darili in volili,
- s prispevki donatorjev,
- iz dela članarine,
- iz drugih virov.

ZVVS razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom dela in z letnim načrtom, ki ju potrjuje Glavni zbor ZVVS.

V primeru ustvarjenega presežka prihodkov nad odhodki mora ZVVS presežek porabiti samo za izvajanje dejavnosti, za katero je bila ustanovljena.

Člani plačujejo letno članarino. Minimalno višino in način predlaga predsedstvo ZVVS, višino članarine članov pa določi pristojni organ Območnega združenja.
Proračunska sredstva se koristijo na podlagi pogodbe o sofinanciranju ZVVS, v skladu s programom dela in letnim načrtom ZVVS.

Pooblaščeni podpisniki za finančno poslovanje ZVVS so predsednik, dva podpredsednika in generalni sekretar ZVVS.

Finančno in materialno poslovanje se izvaja v skladu z veljavnimi finančnimi standardi in predpisi s tega področja. Način vodenja in izkazovanja podatkov o finančnem in materialnem poslovanju se določi s posebnim pravilnikom.

Za vodenje finančnega poslovanja imenuje predsedstvo ZVVS blagajnika.

Predsedstvo lahko sklene pogodbo o opravljanju in vodenju materialno-finančnega poslovanja z ustrezno finančno pooblaščeno organizacijo.

ZVVS vodi finančno poslovanje preko transakcijskega računa pri pristojni finančni instituciji.

ZVVS preneha s svojim delovanjem:

- na podlagi sklepa Glavnega zbora ZVVS,
- ko upade število Območnih združenj pod dva (2),
- po samem zakonu.
V primeru prenehanja delovanja ZVVS se premoženje prenese na še delujoča Območna združenja, po prenehanju delovanja le-teh, pa preostalo premoženje ZVVS preide na Zvezo društev vojnih invalidov Slovenije.

Preostanek proračunskih sredstev, pridobljenih v letu prenehanja delovanja ZVVS, se vrne proračunu Republike Slovenije.

Določbe tega Statuta razlaga predsedstvo ZVVS.

Statut je bil sprejet na Glavnem zboru ZVVS dne 11. marca 2006 in začne veljati, ko ga pristojni organ vpiše v register društev.

ZVVS mora v roku 6 mesecev od vpisa v register društev uskladiti vse svoje akte in poslovanje s tem statutom.

Spremembe in dopolnitve statuta se sprejemajo po enakem postopku kot sam statut.
S sprejemom tega statuta preneha veljati statut ZVVS, ki ga je Glavni zbor ZVVS sprejel dne 20. maja 2000.