19. december 2020 / Pomembno

Kraj: Kočevska reka

Ponovno potvarjanje zgodovine in blatenje Teritorialne obrambe ob 30.obletnici javnega postroja 27.zaščitne brigade TO

 

V Zvezi veteranov vojne za Slovenijo ne moremo mimo neresnic, ki jih nekoliko dopolnjene vsako leto decembra vedno znova ponavlja Lojze Peterle, prvi predsednik takratne slovenske vlade, natančneje takratni predsednik Izvršnega sveta Skupščine Socialistične Republike Slovenije (16.05.1990-14.05.1992).Na letošnji slovesnosti je svoje trditve nadgradil z besedami:«To ni bila Beogradu ali režimu podrejena Teritorialna obramba, ki je maja nečastno končala svoj vek s predajo orožja«.
Pustimo ob strani vedno znova izpostavljeno netočnost, da je 17.dcembra 1990 bila postrojena brigada MORiS, ki je 13.oktobra 1992 na podlagi odredbe ministra za obrambo preimenovana iz 27.zaščitne brigade TO Slovenije v 1.specialno brigado MORiS. Resnici na ljubo pa je potrebno zapisati, da so brigado kot MORiS imenovali že v času vojne za Slovenijo 1991.V preteklosti smo bili priča tudi retuširanju oznak-zvezde na kapah postrojenih pripadnikov 3.bataljona 27.zaščitne brigade Teritorialne obrambe, kar bi lahko razumeli,da je šlo za nelegalne vojaške strukture. Z vidika legalnosti in legitimnosti osamosvojitvenih prizadevanj je pomembno, da Teritorialna obramba Slovenije od septembra 1990 ni bila podrejena Beogradu, saj je Skupščina RS 27.09.1990 sprejela ustavna amandmaja t.96 in t.97 k Ustavi RS, kar je pomenilo, da ima predsedstvo RS pristojnost, da imenuje poveljnika TO, ji poveljuje v miru in odloča o njeni uporabi v izrednih razmerah. V omenjenih ustavnih amandmajih ni nikakršnega namiga, da je teritorialna obramba končala svoj vek. Hvala bogu! O tem, ali je tudi preimenovana TO bila podrejena politični oblasti, katero za bivšo državo gospod Peterle imenuje režim, bodo odgovorili politologi ali pa še kdo drug na podlagi vseh znanih takratnih okoliščin in dejstev ob obsežni strokovni in spominski literaturi, ki so spremljale soustvarjanje slovenske TO.
Sedaj pa k že omenjenemu letošnjemu dodatku g. Peterleta k reinterpretaciji zgodovinskih dejstev in ustvarjanju zmede ter zdraharstvu.
Teritorialna obramba ni nečastno končala svoj vek s predajo orožja, kot trdi gospod Peterle in je s temi besedami ponovno užali na tisoče pripadnikov TO, ki so se desetletja urili in zato bili dovolj usposobljeni in izurjeni, da so vzeli orožje v roke in branili tudi gospoda Peterleta v osamosvojitveni vojni. To trditev lahko podkrepimo še s številkami.TO Slovenije je maja 1990 zadržala pod svojim nadzorom 22.056 kosov pehotnega, protioklepnega, protiletalskega in orožja za ognjeno podporo z vsaj ½ borbenega kompleta streliva. Če k temu oborožitvenemu potencialu prištejemo še 15.269 kosov pehotnega orožja upravnih organov in vojnih enot zvez, ugotovimo, da je TO razpolagala z 37.325 kosi orožja.
V zborniku »Orožja nismo oddali 1990«, ki ga je izdala ZVVS ob letošnji 30.obletnici MSNZ, pri izdaji je sodelovalo tudi ZVPD SEVER, pa lahko zasledimo, da je Ministrstvo za notranje zadeve imelo v svojih skladiščih 45.276 kosov različnega, sodobnega avtomatskega orožja. Navedeno pomeni, da so obrambne sile RS jeseni 1990 leta razpolagale s preko 80.000 kosov različnega orožja. Torej vprašanje ni, ali je bila slovenska TO razorožena, vprašanje je,zakaj ta ogromna količina orožja ni bila razdeljena med pripadnike TO že pred začetkom vojne za Slovenijo!
Mnogi pripadniki in štabi TO, ki so jim leta 1990 poskušali odvzeti orožje ali preprečiti dostop do njega v objektih JLA, tega niso nikoli odobravali. Glede na okoliščine tudi niso stigmatizirali pristojnih za zapoznelo ukrepanje oziroma neukrepanje. Pa ne zaradi oportunizma, ampak objektivizma.
To navajamo tudi zaradi g. Peterleta. V omenjenem zborniku namreč avtorja prispevka pri opisovanju razmer v takratni milici navajata tudi zanimive podatke. Po odredbi takratnega republiškega sekretarja za notranje zadeve RS so jeseni 1990 (dokument odseka za opremo in oborožitev, štev.0044/6 z dne 24.10.1990) Ministrstvu za notranje zadeve Hrvaške prodali 610 kosov različne opreme in orožja. Da pa na MNZ RS  v svojem početju ne bi bili osamljeni, so bili tudi iz skladišč 30.razvojne skupine iz Kočevske Reke Ministrstvu za notranje zadeve Hrvaške predani 4 mitraljezi 12,7 mm, 2 protiletalska topa 20mm in 56.000 kosov različnega streliva.
Ker je g. Peterle takrat bil na čelu izvršilne oblasti in odgovoren zanjo, bi ga po njegovem vzorcu lahko vprašali, ali je prej omenjeno zmanjševanje obrambnih potencialov Slovenije njegov prispevek k »razoroževanju Slovenije«. Zato g.Peterletu priporočamo branje zbornika »Orožja nismo oddali 1990«.Mogoče se bo s spoznanji lahko izognil ponovnim delitvam in nepotrebnim obtožbam.
Predsednik republike ima prav, ko izpostavlja, »da je več tistega, kar nas povezuje, kot tistega, kar nas ločuje«. Ni pa prav, da pri pozivih za spregled s tem odpira vrata nekaterim starim praksam laži, potvarjanja in spreminjanja zgodovinskih dejstev. Tega ni možno spregledati, tudi zaradi tega, ker smo se v obrambo nove demokratične države pred tridesetimi leti podajali z upanjem, da se to ne bo dogajalo v dotedanjem  obsegu.

Ladislav Lipič,predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo

Komentarji

DODAJ KOMENTAR NISTE PRIJAVLJENI

Naslov komentarja: Tekst komentarja: