03. julij 2020 / Pomembno

Kraj: Gornja Radgona

19. spominski pohod ob meji-3. julija 1991 se ni umikala le oklepna enota iz Gornje Radgone, ampak je bil to simbolni začetek umika JLA iz Slovenije

Območni združenji veteranov vojne za Slovenijo-OZVVS, Slovenskih častnikov-SČ, Borci za vrednote NOB Gornja Radgona in Policijsko veteransko društvo-PVD »Sever« za Pomurje, pododbor Gornja Radgona so zvečer 3. julija 2020, na dan, ko je leta 1991 odpeljal še zadnji tank okupatorske vojske JLA iz Gornje Radgone, pod pokroviteljstvom občin Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici in Apače, organizirali devetnajsti spominski pohod ob meji.
 
Pri spominski plošči na Partizanski ulici v Gornji Radgoni, je delegacija članov OZ VVS Zg. Goenjska, Lenart in Gornja Radgona položila venec in prižgala svečo prvi slovenski civilni žrtvi – psihologu, svetovnemu popotniku, predavatelju…, Janezu Svetini, doma z Bleda, ki je bil ustreljen 28. junija 1991, nato sta pri spominskem obeležju »Nikoli več« na Maistrovem trgu v Gornji Radgoni zbrane nagovorila moderator Dušan Zagorc in radgonski župan Stanislav Rojko, po položitvi venca v spomin na minule dogodke, se je okrog sedemdeset pohodnikov podalo na pot ob reki Muri proti Radencem do Spominskega parka osamosvojitvene vojne 1991 kjer je zbrane pozdravil predsednik OO 19. pohoda in predsednik OZ VVS Gornja Radgona, ki se je zahvalil vsem akterjem bojev v Radencih in za veliko zmago v obrambni osamosvojitveni vojni 1991. Po položitvi venca in prižigu sveče pri spominskem obeležju Alojzu Gaubetu, civilni žrtvi vojne za Slovenijo, je slavnostni govornik, generalmajor dr. Alojz Šteiner v prisotnosti praporščakov, nosilcev Slovenskih zastav in pohodnih praporov, ki jim je poveljeval praporščak Pokrajinskega odbora VVS Pomurje - Matjaž Perša, Kvinteta trobil Policijskega orkestra, povedal, da na območju nekdanje občine Gornja Radgona lahko naštejemo najmanj deset pomembnih bojnih aktivnosti (v četrtek 27. junija 1991 pozno popoldne v Radencih teritorialci in miličniki zajamejo podpolkovnika Jovanovića in dva vojaka JLA.
 
Petek, 28. junija  je bil peklenski dan. Prvi spopad v Radencih po dostopnih zapisih traja od 8.21 do 9.08 v njem pa na slovenski strani sodelujejo pripadniki 7. diverzantskega voda Teritorialne obrambe in miličniki. Eden od civilistov, ki so spremljali spopad, je bil tako zagret, da je sredi pokanja odpeljal armadno cisterno z vodo. Ta spopad terja tudi prve žrtve. Njegovemu nekdanjemu sovaščanu Alojzu Gaubetu z Janževega Vrha, ki so ga kot civilista prerešetali v Radencih, se je zadet v vojaškem kamionu pridružil armadni podčastnik Hadžiselimović, nadaljujejo se spopadi pri Avtoradgoni in v samem mestu Radgona, da bi se preprečila zasedba mejnega prehoda. Pri tem posebej izstopajo prostovoljci, ki z molotovkami zažgejo zaledni del armadne kolone. Iz armadnega transporterja smrtno zadenejo še enega civilista in svetovnega popotnika Janeza Svetino iz Bleda. Na armadni strani pa je zadet poročnik Bubalo. Dodatni vojaški pekel je nastal v torek 2. julija z vojaškim spopadom na mejnem prehodu in zavzetjem karavle v mestu. Radgona je bila močno razrušena, infrastruktura v mestu pa uničena ali poškodovana, kot nikjer drugje v Sloveniji.V sredo, 3. julija, je v času dogovorjenih prekinitev sovražnosti, prišlo do spopada tukaj v neposredni bližini pred obnovljeno barikado pri mostu čez Boračevski potok. Pripadniki protidiverzantskega voda TO iz Lenarta in protioklepne skupine 7. Pokrajinskega štaba TO Maribor z dvema protioklepnima zadetkoma so skupaj z miličniki in prostovoljci zaustavili poveljniški oklepni transporter JLA, ki se danes nahaja v Parku vojaške zgodovine v Pivki. V Radencih je bilo pred natanko 29. leti jasno, da se oklepna kolona JLA in njen poveljnik Popov iz Gornje Radgone in mesta, ki so ga porušili in poškodovali, lahko rešijo le z dogovorom na višji ravni. Zaključim lahko, da se 3. julija 1991 ni umikala le oklepna enota iz Gornje Radgone, ampak je bil to simbolni začetek umika JLA iz Slovenije.

Generalmajor Šteiner se je spomnil tudi konca sedemdesetih in začetka osemdesetih let, ko se je  znašel v vlogi člana sveta krajevne skupnosti Radenci. Tudi takrat je bila neke vrste vojna. Ob visoki in okrogli obletnici slatinske in zdraviliške dejavnosti v Radencih je direktor Radenske želel v eno od zdraviliških vil postaviti doprsni marmorni kip ene od predhodnih lastnic Radenske. Kip naj bi dobil nekje v Avstriji. Že to je v tistih blokovskih in svinčenih časih postavljalo vprašanje, katera služba stoji za tem, kdo to plačuje in ali tudi direktorju. Še bolj zapleteno pa je bilo, ko so omenjali solastnika podjetja pred vojno, dr. Šarića. Takrat so govorili, da je poleg tega, da je bil uspešen zdravnik in poslovnež, še marsikaj drugega. Omenjali so, da je preko njega in Radencev šla neka obveščevalna mreža, pa zveze med Stojadinovićem in nacistično Nemčijo, pa šverc ali pomoč z zdravili in oljem v steklenicah od slatine me vojno, kar naj bi šlo tudi na partizansko stran in ne nazadnje ustrelitev Šariča tik pred koncem vojne s strani Gestapa, ker naj bi bil celo dvojni agent…ter še povedal, da danes stojimo ob spominskem obeležju Alojzu Gaubetu, ki je bil mladinec Titove Jugoslavije, od marca 1988 je v Pirotu eno leto preživel na služenju vojaškega roka v JLA, vendar ta takrat po svojem ravnanju in namerah, ni bila več Titova. Pred natanko 29. leti je umrl v soboški bolnišnici. Nihče ne bo odgovarjal za to, da je zvezna vojska uporabila prekomerno silo in da so umirali tudi civilisti. »Čestitam vam za izvedbo 19. spominskega pohoda, ob 29. letnici samostojne države Republike Slovenije pa moram izreči tudi zahvalo za utrjevanje zgodovinskega spomina, ohranjanje spominskih obeležij in spomina na ljudi, ki so zgubili življenja v tistih viharnih dneh slovenske osamosvojitvene vojne. Naj živi Slovenija.«

Brus je še povedal misel na slovesnosti prisotnega generalmajorja Ladislava Lipiča, predsednika ZVVS: »Vsak veteran je domoljub, vsak domoljub pa ni veteran ! Naj ne bo nikoli pozabljeno !«, moderator Zagorc pa prisotne povabil na družabno srečanje.

 

Dani Mauko

Vir: Dani Mauko

Komentarji

DODAJ KOMENTAR NISTE PRIJAVLJENI

Naslov komentarja: Tekst komentarja: