Dan spomina na mrtve vojake

Spoštovane ekscelence in drugi tuji diplomatski predstavniki v Republiki Sloveniji,

Spoštovane veteranke in veterani Zveze veteranov vojne za Slovenijo ter predstavniki ostalih domoljubnih organizacij.

Spoštovani predstavniki organizacije KRAJCAROŠ, spoštovani pripadniki slovenske vojske, praporščaki, spoštovani ostalih gostje.

Lepo pozdravljeni na današnji komemoraciji na vojaškem pokopališču Ukanc

Zbrali smo se, da počastimo spomin na žrtve prve svetovne vojne, ki so pokopani na pokopališču Rebro nad Bohinjsko Bistrico in tukaj na pokopališču Ukanc. Tu je zadnji dom številnim, ki so umrli v eni najbolj tragičnih vojn v zgodovini človeštva. O osebnih stiskah, doživetjih, trpljenju in smrti vojakov lahko prebiramo v pismih , ki so jih pošiljali domov in zapisih tistih, ki so vojno morijo preživeli. Prva svetovna vojna je bila ena v nizu velikih katastrof, ki jih je povzročil človek, Soška fronta pa ena najbolj brezupnih in najbolj nesmiselnih med vsemi njenimi frontami. Ocenjuje se, da je bilo na tej fronti v spopadih med italijansko in avstro-ogrsko vojsko ubitih okrog milijon vojakov. Vojakov , ki se niso prostovoljno odločili za udeležbo v tej moriji.. Milijoni osebnih tragedij so prizadeli milijone evropskih družin. Z uničenjem, ki ga je prinesla prva svetovna vojna, je Evropa ekonomsko in moralno zelo nazadovala.

Širše območje Bohinja, je ves čas obstoja Soške fronte od junija 1915 do novembra 1917, bilo zelo pomembno za vse vidike oskrbe enot na tolminskem in krnskem bojišču. Zaradi železniške povezave je tod tekla ena najpomembnejših oskrbnih žil za fronto. Bilo je pomembno zaradi oskrbovanja celotne divizije in bolnice. Od tu so potekale oskrbne žičniške povezave in poti včasih celo do prve bojne črte visoko v gorah. Za marsikaterega vojaka je občasna vrnitev v to območje z bojnih položajev v gorah, predstavljalo umik pred belo smrtjo v gorah v bolj normalno vojaško življenje, hkrati pa tudi podaljševanje upanja v preživetje. Ko je po preboju vojaških okopov pri Kobaridu dokončno utihnilo orožje na celotnem območju Soške fronte in so se bojni položaji oddaljili od slovenskih ozemelj na območja proti zahodu, je za njimi ostalo razdejanje ter številni grobovi padlih vojakov. Ti so se po večini nahajali v zaledju bojnih položajev. Na tukajšnjem vojaškem pokopališču v Ukancu je 282 grobov, pokopanih pa je verjetno več oseb. Z imeni pokopanih se je ohranilo 221 grobov. Na pokopališču so pokopani vojaki, madžarske, poljske, slovaške, slovenske in ukrajinske narodnosti. Poleg avstrogrskih so tu tudi grobovi 17 ruskih, dveh romunskih in enega italijanskega vojnega ujetnika ter enega civilnega nosača.

Po koncu vojne je nepregledna množica mrtvih in ranjenih nemo zahtevala trajen mir. Toda žal se je zgodilo prav nasprotno. Komaj dvajset let kasneje, ko so bili spomini in rane iz prve vojne še sveži in so bile preživele priče gorja še žive, se je pričela druga svetovna vojna, ki je s svojo krutostjo in grozo zasenčila celo strašljiv pogled na tragično zapuščino prve vojne.

Spoštovani

Ker je današnja komemoracija posvečena dnevu spomina na mrtve, naj moj poklon na tem vojaškem pokopališču, poleg omenjenim vojakov iz časa prve svetovne vojne, gre tudi vsem žrtvam v drugi svetovni vojni in žrtvam vojne za samostojno Slovenijo.

Današnje generacije pa smo dolžne storiti vse, da bo spomin na grozote in nesmiselnost trpljenja, ki so ga povzročile vojne, živel še naprej, ne le na spominskih slovesnostih, ampak tudi v naših dejanjih. Dejanjih, ki bodo v resnici prispevala k izboljšanju sveta.

Slava jim

Župan občine Bohinj
Jože Sodja