< nazaj na novice

28. oktober 2019 / Pomembno

Kraj: Vrhnika

Dan suverenosti 2019

Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Združenje sever sta v petek, 25. oktobra na Vrhniki pripravili osrednjo proslavo ob državnem prazniku dnevu suverenosti. Slavnostni govornik na proslavi je bil član predsedstva RS leta 1991 dr Dušan Plut. V nadaljevanju objavljamo njegov celoten govor na prireditvi, ki je požel velik aplavz.

Kot gostitelj je vse zbrane nagovoril tudi župan občine Vrhnika  Danijel Cukljati. Prireditve se jhe tudi tokrat udeležil predsednik Vlade RS Marjan Šarec, nekdanji predsednik RS Milan Kučan, minister za notranje zadeve Boštjan Pokljukar, načelnica GŠSV generalmajorka Alenka Ermenc, direktorica Policije Tatjana Bobnar ter številni drugi visoki gostje ter predvsem veteranke in veterani osamosvojitvene vojne.

V kulturne programu so pod vodstvo Matije Milčinskega sodelovali: Orkester slovenske Policije, Manca Izmailova, Lado Jakša, Oktet Raskovec, zbor Mlada mavrica, plesna skupina Medeja. Tekste pa so oblikovali Pavle Ravnohrib, Tatjana Oblak Milčinski, Stojan Jakin, Matevž Sluga in Andrej Kos.


Slavnostni govor dr. Dušana Pluta, člana predsedstva RS 1991:

 

Spoštovani predsednik vlade RS Marjan Šarec, spoštovani bivši predsednik osamosvojitvenega predsedstva RS Milan Kučan, spoštovani minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, najvišji predstavniki slovenske vojske in policije ter veteranskih organizacij, poslanke in poslanci, županje in župani, spoštovane veteranke in veterani, cenjeni zbrani!


V noči s 25. na 26. oktober leta 1991 sta iz koprskega pristanišča odpluli ladji z zadnjimi vojaki jugoslovanske vojske. Ob 23.45 so se na odločni in brezkompromisni ultimat poveljujočega dr. Borisa Žnidariča na malteški trajekt Venus in trajekt jugoslovanske armade (JLA) PO-9 vkrcali vsi vojaki JLA in zapustili ozemlje Slovenije. Suverenost države Slovenije je bila tako končno zagotovljena na njenem celotnem ozemlju.

Zato je 25. oktober zgodovinsko popolnoma upravičeno postal državni praznik, dan suverenosti Republike Slovenije. Danes se praznik obeležuje na Vrhniki, kjer je bila med osamosvojitveno vojno vojašnica in poveljstvo oklepno-mehanizirane brigade JLA, zato je že na začetku spopadov prišlo do zelo dramatičnih razmer. 

Spopadi in vojaške operacije v Sloveniji v zgodnjem poletju leta 1991 niso bili zgolj obmejno-carinski spori ali »operetna vojna«, kot jo je podcenjujoče in sarkastično označil Franjo Tuđman. Bila je dejanska obrambna vojna, potekal je  vojaški spopad med Slovenijo in takratno JLA, po številu četrto najmočnejšo evropsko armado. Žal so bile smrtne žrtve, bili so ranjeni, a bila je vsakokratnega spoštljivega državniškega spomina vredna pripravljenost žrtvovanja lastnega, enkratnega življenja, vas pripadnikov TO in milice - za obrambo suverenosti Slovenije.

Pomembno pa je tudi, da je bila Slovenija sposobna vojaške uspehe braniti in ubraniti tudi za pogajalsko mizo. Uravnoteženost med diplomatsko-mirovniški, pogajalskimi in vojaškimi dejavniki je temeljno vplivala na uspešno obrambo suverenosti Slovenije in na veliko mednarodno javno podporo. A zgodovinsko korektno in pošteno je treba povedati, da je v izjemno stresnih vojnih razmerah , v težkih trenutkih potrebnega hitrega odločanja, občasno prihajalo tudi do prešibke medsebojne komunikacije, celo do nekaterih strateških in konkretnih razhajanj med Predsedstvom RS kot vrhovnim poveljnikom in operativno Republiško koordinacijsko skupino.

Vendar velja izrecno podčrtati naslednje: zlasti zaradi vztrajanja ključnih operativnih slovenskih poveljnikov ob zavedanju pravnega instituta osebne odgovornosti in Predsedstva RS na doslednemu spoštovanju  vseh zahtevnih pravil mednarodnega vojaškega prava in univerzalnih človekovih pravic za vsako ceno, ni prišlo do nepotrebnih žrtev, do množičnega in vseobsegajočega napada nasprotnika na civilne cilje, na Ljubljano, na JE Krško.
Politično izkušen in povezovalen, moralno-etičnim načelom in brezkompromisnemu spoštovanju mednarodnega prava osebno zavezan predsednik osamosvojitvenega predsedstva Milan Kučan je med drugimi zaslužen, da smo pred zgodovino, svetovno in evropsko politiko ter pred mednarodno javnostjo častno opravili od državljanov Slovenije takrat podeljeno politično poslanstvo. Naša osamosvojitvena zmaga je med drugim skupna rezultanta uspešnega vojaškega delovanja slovenske milice in slovenske TO znotraj Republiškega koordinacijske skupine in hkratnega potrpežljivega politično-diplomatskega delovanja v okviru razširjene koordinacije Predsedstva RS.
Eden od ključnih zgodovinskih rezultatov pa je tudi naslednje dejstvo: prav nobeden od takratnih slovenskih vojaških  poveljnikov in politikov se ni znašel pred haaškim sodiščem, saj za kakršnokoli njegovo ovadbo ni bilo in ni nobenega razloga. Na to ste in smo lahko še posebej ponosni!                   
Z vidika želje za doseganje popolne nacionalne suverenosti so bila leta 1990 in 1991 odraz vsesplošna hotenja slovenskega naroda, da Slovenija postane popolnoma suverena država. Zato je še toliko bolj spoštovanja in  spomina vredno takratno ravnanje ogromne večine pripadnic in pripadnikov drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti, ki so živeli v Sloveniji in jim je razkroj jugoslovanske države dejansko prinesel izgubo širše domovine. Z nekaj redkimi izjemami posameznikov so namreč ne le spoštovali pravico slovenskega naroda do lastne države, številni so v okviru teritorialne obrambe in takratne milice sodelovali v oboroženih spopadih z enotami JLA, zato jim bomo Slovenke in Slovenci vedno hvaležni.
A slovenska nacionalna suverenost ni  zgolj politična in ni nastala šele leta 1991. Utemeljena je tudi na kulturni suverenosti, na identiteti slovenskega jezika in kulture, ki jo je na geografskem stiku številčno močnejših narodov in drugih kultur vztrajno, pogumno in mukotrpno stoletja snovala in ustvarjala zlasti slovenska kulturna inteligenca, vse od Primoža Trubarja naprej, do sodobnikov današnje kulture, znanosti, umetnosti, športa. Širše pojmovano politično suverenost številčno majhnega slovenskega naroda so v težkih zgodovinskih okoliščinah gradile številne generacije z vizijo in smelostjo, vse od programa zedinjene Slovenije pa do delovanja maistrovih borcev, tigrovcev, slovenskih partizanov in vas, veterank in veteranov zaključne faze slovenske politične suverenosti.
Zgodovinsko ni korektno spregledati ali celo zanikati dejstva, da je tudi obdobje socialistične Jugoslavije, ob vseh zdrsih in odklonih, pomenilo pomembo fazo v procesu ustvarjanja slovenske nacionalne suverenosti. Prav v ustavi SFRJ iz leta 1974 je bila namreč zapisana pravica vseh jugoslovanskih narodov do samoodločbe, to je bil ustavno-pravni temelj, ki nam je dal legitimno pravico do popolne politične suverenosti. Koncept teritorialne obrambe Jugoslavije iz leta 1968 pa je bil ena od temeljnih osnov za organizacijo uspešne oborožene obrambe Slovenije leta 1991.
Državna suverenost ni zasnovana zgolj z vidika jezika, kulture in politike, eksistenčno je zasnovana na gospodarski in finančni suverenosti države ter na ekonomski in socialni varnosti njenih državljanov. Ob objektivnem prepoznavanju in dolžnemu spoštovanju nekaterih pomembnih po-osamosvojitvenih uspehov, moram kritično, a dobronamerno podčrtati tudi naslednje. Slovenija kot številčno majhna in zato zelo ranljiva država s tvegano prodajo  strateško pomembnega državnega premoženja in prevlado tujega lastništva v ključnih panogah in dejavnostih dejansko izgublja eno od polj državne suverenosti. Med NOB so se za ceno življenj partizanov gradila in varovala partizanska letališča v Beli krajini in Loški dolini, v samostojni Sloveniji pa smo tuji državi prodali naše največje letališče!
V globaliziranem svetu so tudi slovenski lastniki prisotni v drugih državah in tuji v naši državi. A proces prodaje temeljnih gradnikov suverenosti načenja stabilnost in podstati  zagotavljanja nacionalne varnosti, katera po mnenju upokojenega generalmajorja Slovenske vojske Ladislava Lipiča vključuje tudi problematiko ekonomske varnosti, socialnih odnosov, okolja, človeka kot posameznika.
V osamosvojitvenem obdobju so se hkrati, kljub splošnemu dvigu BDP-ja, prekomerno povečale med-regionalne in socialne razlike, kar v nobenem primeru ni bil cilj osamosvajanja Slovenije, obratno! In tudi uničevanje nenadomestljivega življenjskega okolja in ogrožanje stabilnosti podnebja ni v nobeni osamosvojitveni listini Slovenije!
Sem zagovornik kulture miru in nenasilja do soljudi in narave. A kot član osamosvojitvenega predsedstva RS, torej kot so-odločevalec ustavno zadolženega političnega telesa za takratno poveljevanja oboroženim silam Slovenije, sem  konec junija 1991 z vso odgovornostjo glasoval tudi za njen oborožen obrambni odgovor – kot nujen in za zaščito suverenosti neobhoden odziv na že izvedeno vojaško agresijo JA. To je bila ena mojih najtežjih osebnih moralnih odločitev, saj sem se zelo zavedal dejstva, da bo prišlo žal tudi do smrtnih žrtev.
Zato sem še toliko bolj zadovoljen, da so slovenske veteranske organizacije septembra letošnjega leta pripravile veteranski Pohod za mir. Če kdo, potem vi, spoštovani aktivni udeleženci vojne za suvereno Slovenijo, veste, kakšen je privilegij živeti v miru. Vsak korak v tej smeri je podpore in občudovanja vreden, kar velja tudi za vaš veteranski Pohod za mir.
Naj mi bo ob zaključku dovoljen še osebno spominsko obarvan osamosvojitveni utrinek. Moj tesni in dolgoletni belokranjski prijatelj Toni Grahek, član rezervne sestave takratne milice, je bil v tistih tveganih poletnih dneh  obrambe suverenosti Slovenije skupaj z drugimi soborci zadolžen za zagotavljanje varnosti Predsedstva RS. Kako bi se sploh lahko počutil bolj varnega, zato le - hvala Toni!
Spoštovani zbrani!
Kot geograf in zgodovinar, kot dolgoletni univerzitetni učitelj si bom dovolil, seveda ob objektivnemu vrednotenju zgodovinskih osamosvojitvenih dejstev, izreči naslednje: zgodovinsko poslanstvo ste, spoštovane veteranke in veterani opravili z oceno deset!       

Vrhnika, 25. oktober 2019
Dušan Plut, član osamosvojitvenega predsedstva Republike Slovenije

Slikovne priloge

  • 28. 10. 2019
    dan suverenosti 2019

  • 28. 10. 2019
    dan suverenosti 2019

  • 28. 10. 2019
    dan suverenosti 2019

  • 28. 10. 2019
    dan suverenosti 2019


  • 28. 10. 2019
    dan suverenosti 2019

  • 28. 10. 2019
    dan suverenosti 2019

  • 28. 10. 2019
    dan suverenosti 2019

  • 28. 10. 2019
    dan suverenosti 2019


  • 28. 10. 2019
    dan suverenosti 2019

  • 28. 10. 2019
    dan suverenosti 2019


Komentarji

Vsebina spletne strani se prikazuje glede na uporabniški nivo. Za prikaz celotne vsebine, komentiranje in glasovanje je potrebna prijava.

Uporabniško ime:
Geslo:

Registracija novega uporabnika.

Pozabljeno uporabniško ime in geslo

Forum
Koristne informacije, aktualne teme
Peticije
Podpisovanje peticij o aktualnih temah
Veteran
Glasilo Veteran
Spomini 1991
Spomini na osamosvojitveno vojno
Mediji o nas
Časopisni izrezki, članki, ...
Kazalo strani
Prikaz drevesne strukture spletne strani
Kontakti
Pokličite nas, pišite nam ...

Izberi kategorijo

Proslave

Srečanja

Pohodi

Šport

Rezultati

Pozivi

Komemoracije

Vabila

Obvestila

Napovedniki

Razpisi

Svečanosti

Usposabljanje

Poročila o delu

Izberi vse

skupaj št. pogledov strani: 151
št. pogledov trenutnega uporabnika: 128
Slovenska Vojska Zaposlimo

ZVVS, Rojčeva ulica 16, p.p. 2780, 1110 Ljubljana, Telefon: 01 524-17-84, Telefaks: 01 524-26-88, E-pošta: zveza@zvvs.si

© 2008 ZVVS, Vse pravice pridržane!Avtorji / DisclaimerPravno obvestilo / LegalOblikovanje: potres izdelava spletnih strani in grafično oblikovanje

strežnik: ZVVS.si@www.zvvs.si | strežniški datum in čas: 20.11.2019 12:33:49 | čas izdelave strani: 0,402s