< nazaj na novice

23. september 2019 / Pomembno

Kraj: Ljubljana

Svetovni dan miru

S pohod za mir 2019 v Ljubljani opozorili, da mir ni samoumeven
Slovenske članice Svetovne federacije veteranov (Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Zveza društev vojnih invalidov Slovenije, Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Zveza policijskih veteranskih društev Sever in Zveza društev in klubov MORiS, ki je letos postala nova članica WVF) so želele z letošnjim simbolnim pohodom za mir, ki je potekal 20. septembra 2019 dopoldan v Ljubljani, pred mednarodnim dnevom miru opozoriti, da mir ni samoumeven.
Udeleženci so se zbrali na ploščadi pred Moderno galerijo, kjer je zaigral orkester slovenske policije. Prijezdila je policijska konjenica, ki je Pohod za mir spremljala po Cankarjevi, Čopovi, Prešernovem trgu in Stritarjevi ulici vse do Mestnega trga, ki se je dodobra napolnil. Pohodniki so nosili balončke z odtisnjenim znakom OZN, kar je bila variacija na temo »goloba« kot simbola miru ter zastavice in replike praporov OZN in WVF.
Osrednji govornik oziroma glasnik nacionalnega mirovnega sporočila je bil zdravnik, znanstvenik, publicist in zagovornik socialne države Dušan Keber. Zbrane ob zaključku pohoda na Mestnem trgu, je opozoril, da se nam v prihodnje obetajo predvsem ekonomske in okoljske stiske ter napovedane migracije milijonov ljudi. Vse to bo po njegovi oceni pljusknilo tudi k nam, zato se zaman tolažimo, da živimo v coni miru.
"Mir je na žalost danes zgolj nekakšen odmor med dvema vojnama, ko tisti, ki so zmagali, kopičijo oblast in moč ter pripravljajo podlago za nove vojne. V ozadju tega je pohlep predvsem najbogatejših držav, kar preprečuje, da bi sprejeli dobre ukrepe, s katerimi bi mir zagotovili tudi v prihodnosti," je dejal Keber
Zato bi bila po njegovem potrebna mobilizacija "vseh ljudi, da bi pritiskali na svoje vlade, na svoje politike, naj se prenehajo sprenevedati, da delajo za mir, ker v resnici delajo zelo malo ali skoraj nič". Pozval je k temu, da se takšno stanje preseže, sicer bosta "nemir ali vojna segla tudi do nas", je dejal.
Spregovoril je tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki je dejal, da je Ljubljana lahko vzor za ves svet, saj "nima nobenih ograj v glavah, ali pa okoli mesta, ampak sprejema vse ljudi in spoštuje različnosti". Svetovni dan miru bi moral trajati vse leto, je zaželel ljubljanski župan.
Na Mestnem trgu v Ljubljani so prebrali tudi poslanico ob dnevu miru generalnega sekretarja OZN-a Antonia Guterresa, sledila je minuta molka za žrtve vseh vojn na svetu, dogodek pa so sklenili Orkester slovenske policije, pevka Irena Yebuah Tiran in pevec Matjaž Mrak, program pa je povezoval Ambrož Kvartič.

Zavzemanje za mir je ena izmed pomembnih dejavnosti Svetovne federacije veteranov ( WVF), saj  – kot so v svoj kredo statuta povzeli besede Nobelovega nagrajenca Ralpha Bunchea – »Nihče ne more pričati o vojni bolj zgovorno kot tisti, ki so se v njej bojevali«. In mir ni samo odsotnost vojne, je mnogo več, vendar je svet še vedno poln pravih vojn.
Svetovna federacija veteranov, oziroma njene članice, ob Svetovnem dnevu miru organizirajo Pohode za mir v številnih prestolnicah držav članic WVF. Pohodi imajo skupen osnovni scenarij: minuta tišine za padle in umrle v vseh vojnah, branje poslanice generalnega sekretarja OZN, mirovno sporočilo nacionalne moralne avtoritete.

POSLANICA GENERALNEGA SEKRETARJA OZN.

 

Mir je v Združenih narodih v središču vsega našega dela. In mi vemo, da je mir veliko več kot svet brez vojn. Pomeni odporne in trdne družbe, v katerih je lahko vsakdo deležen temeljnih svoboščin in se uspešno razvija, ne da bi se moral boriti za zadovoljevanje osnovnih potreb.
Danes se mir sooča z novo nevarnostjo: podnebnimi nevarnostmi, ki ogrožajo našo varnost, naše preživetje in naša življenja. Zaradi tega je to v središču letošnjega mednarodnega dneva miru. In to je tudi razlog, da  sklicujem zasedanje šefov držav in vlad o podnebnih ukrepih.
To je svetovna kriza. Samo, če bomo skupno delovali, bo ta naš edini dom lahko miren, uspešen in varen za nas in za bodoče rodove.
Na ta mednarodni dan miru vas vse pozivam: sprejmite konkretne podnebne ukrepe in to isto zahtevajte tudi od vaših voditeljev.
V tej tekmi lahko in moramo zmagati.
                                                                                   Antonio Guterres
NAGOVOR SLAVNOSTNEGA GOVORNIKA DR. DUŠANA KEBRA.

 

Drage prijateljice in prijatelji, tovarišice in tovariši, gospe in gospodje, spoštovani veterani!
Ob Dnevu miru vsako leto ponavljamo sporočila, v katere verjame in je vedno verjela velika večina človeštva: da mir med narodi in državami ni samo odsotnost vojne, ampak je tudi način življenja, ki preprečuje nove vojne. Mir znotraj posamezne države temelji na možnosti njenih članov,  da sodelujejo pri političnih odločitvah, da imajo delo, za katerega so sposobni, in plačilo zanj, s katerim lahko dostojno živijo, da med njimi vlada solidarnost, da so pred zakonom enaki, da je pravni sistem v državi zaupanja vreden in so človekove pravice učinkovito zaščitene, da živijo brez strahu pred nasiljem in da imajo pravičen in enak dostop do vsega, kar potrebujejo za človeka vredno življenje.  Mir med narodi in državami temelji na sožitju, prijateljstvu in solidarnosti med njimi, reševanju konfliktov brez nasilja in sposobnosti doseganja kompromisov.  
Kako je mogoče, da ob tej ključni želji vsega človeštva noben dan v njegovi zgodovini ni minil brez spopadov? Ali naj to pomeni, da je vojna bolj naravno stanje kot mir? Ali je mir samo premor med dvema vojnama, ko zmagovalci na novo delijo moč in bogastvo in s tem že gradijo zametek za prihodnjo vojno?
Očitno je, da želja in zahteva 99% vseh Zemljanov ni dovolj, da bi oblastno manjšino odvrnila od prepričanja, da je nekatere interese mogoče razrešiti samo z vojno. Mnoge razprave in resolucije iščejo razlage za  vojne v socialnih, etničnih, verskih in ideoloških konfliktih, v težnjah po nacionalni osamosvojitvi in v preteklih zgodovinskih krivicah. V teh razlagah se razglašamo mi, pripadniki tako imenovane zahodne civilizacije, za dobro stran v spopadih, za osvoboditelje, za branilce demokracije in človekovih pravic. Vendar gre v večini primerov zgolj za izgovore za vojno.  Vojne se ne pričenjajo od spodaj, med tistimi, ki v vojni postanejo topovska hrana, sprožijo jih tisti, ki imajo moč in sredstva za bodočo zmago in ki obvladujejo metode za netenje strahu in sovraštva med ljudmi. Gospodarji vojn v vojnah ne trpijo, pač pa kujejo dobičke. V večini primerov je temeljni motiv za vojne pohlep velekapitala. Na vsakem vojnem prizorišču najdemo njegove prstne odtise.
Kdo so torej ključni krivci za vojne?
Premalo točno bi bilo pokazati s prstom na razvpite svetovne  voditelje, pa čeprav nekateri brez zadržkov netijo sovraštvo do drugih, pretijo z vojnami in jih tudi sprožajo. Tudi ni dovolj, če jim pridružimo še voditelje z uglajeno diplomatsko govorico, ki vstopajo  v različne vojne koalicije. Ti politiki imajo vsaj v zahodnih državah prekratek mandat in premajhno avtoriteto, da bi zgolj z lastno voljo sprožali vojne. Zanje so potrebni trajni vzvodi oblasti, ki jih imajo v rokah zgolj diktatorji ali pa kapital.  V našem delu sveta je to kapital, ki je v marsikateri državi, še zlasti v velesilah, pridobil  nedemokratični trajni mandat za vladanje, ki ga izvaja preko vsakokratne politične garniture.
Mnogi svetovni politični voditelji igrajo dvojno igro: razglašajo cilje, da bi bili vsi ljudje enaki in bi živeli dostojno življenje, da nihče ne bi ostal zadaj in da bi gradili zeleni planet, obenem pa skrbijo, da se ti cilji ne uresničujejo. Sprevrženo je, da imajo prav države, ki so aktivno vmešane v večino vojn, glavno besedo v mednarodnih organizacijah, ki sestavljajo pozive k miru. Zato njihove resolucije ne imenujejo in obsojajo pravih krivcev za  vojne, pač pa se zadovoljujejo z abstraktnimi pozivi k miru, v katerih tudi nas, običajne državljane, delajo soodgovorne. Vzvišenemu govoričenju o miru ne sledijo aktivnosti, ki bi mir zagotovile. Kadarkoli sta ogrožena njihov denar in blaginja, bogate države sabotirajo prizadevanja za človeško dostojanstvo in dostojno življenje vseh.
Kakšno je današnje stanje? Del človeštva, kamor spadamo tudi mi, državljani Slovenije, živi v miru in se predaja politični apatiji, potrošništvu in  utvari, da se mu vojna ne more zgoditi. Drugi del sveta  živi v skoraj nenehnem vojnem stanju, revščini in boleznih. Mnogi kazalci kažejo, da naš mir ni stabilen: narašča razkorak med revnimi in bogatimi, peščica ljudi, ki ima v  lasti večino svetovnega bogastva, si želi prilastiti še preostanek, vzpostavlja se kultura sovraštva, izmišljajo se krivci in sovražniki,  vse bližje je okoljska katastrofa, napoveduje se eksodus milijonov ljudi zaradi ekonomskih in podnebnih razmer. Zahtevane pravice za najrevnejše se razglašajo za grožnjo razvoju in konkurenčnosti gospodarstva. V družbi upada empatija in solidarnost, razgrajuje se socialna država. Predlogi socialnih reform se zapletajo v  birokratskih mlinih, tolerirajo se davčne utaje multinacionalk, davčne oaze cvetijo, saj  najbolj koristijo prav tistim državam, ki imajo moč, da  bi jih ukinile. Mednarodna sodišča preganjajo kršitve človekovih pravic zgolj v revnih državah. Ukrepi za ohranitev okoljskega ravnovesja so nezadostni, izsekujejo in požigajo se gozdovi,  uporaba gnojil in pesticidov je intenzivna. Poskusi, da bi rast in razvoj povezali s spoštovanjem človekovih pravic, se vsakič znova izjalovijo.
Kako je v Sloveniji? Naša država ne spada med tiste, ki bi lahko začele vojno, vendar kaže vse večjo pripravljenost, da se  vključuje v vojne koalicije z dvomljivimi cilji. Politiki nas vzpodbujajo k  tekmovalnosti in zmagovanju, pri čemer je jasno, da lahko premagamo samo šibkejše od sebe, tiste, ki imajo še manj, in da torej sprejemamo dejstvo, da nas bodo premagali močnejši. Tudi med nami delujejo netilci sovraštva, razmahnil se je sovražni govor, solidarnost usiha, spodkopavajo se temelji socialne države. Res je, da se besedno mnogi zavzemamo za pravice posameznikov in deprivilegiranih manjšin, vendar ne storimo nič več kot to; zdi se, da si zgolj dokazujemo, da smo boljši kot drugi. Tudi pri nas mir ni stabilen.
Kaj bi bilo potrebno storiti?
Potrebne so velikanske svetovne spremembe, takšne, kot jih v zgodovini še ni bilo. Potrebno je zaustaviti pohlep. Rasti ni mogoče v nedogled zagotavljati  na račun drugih in na račun našega planeta. Potrebno je splošno soglasje, da je sedanji gospodarski model dosegel mejo, nad katero je oškodovanje Zemlje nepopravljivo. Doseči moramo omejitev proizvodnje in porabe. Take odločitve ne more sprejeti posamična država, potreben je dogovor čimvečjega števila držav, zlasti pa velesil, pri čemer lahko važno vlogo odigra Evropska unija. Bogatemu odstotku  človeštva je potrebno preprečiti  bogatenje na račun revne večine, dobičke je potrebno pravično razdeliti med delo in kapital.
Med nami kot posamezniki je potrebno doseči soglasje, da mora imeti vsak človek možnost za dostojno življenje. Prizadevati si moramo za spoštovanje človekovih pravic, za socialno pravičnost in za varovanje okolja. Doseči moramo splošno razumevanje, da je pohlep, ki je v majhnih dozah lahkoeno od  gibal razvoja, v veliki količini ključni razlog za to, da je po vseh vojnah zadnjega stoletja trajni mir še vedno oddaljeni cilj.



Vir: ZVVS

Slikovne priloge

  • 23. 09. 2019
    DAN MIRU 2019

  • 23. 09. 2019
    DAN MIRU 2019

  • 23. 09. 2019
    DAN MIRU 2019

  • 23. 09. 2019
    DAN MIRU 2019


  • 23. 09. 2019
    DAN MIRU 2019

  • 23. 09. 2019
    DAN MIRU 2019

  • 23. 09. 2019
    DAN MIRU 2019

  • 23. 09. 2019
    DAN MIRU 2019


  • 23. 09. 2019
    DAN MIRU 2019

  • 23. 09. 2019
    DAN MIRU 2019

  • 23. 09. 2019
    DAN MIRU 2019

  • 23. 09. 2019
    DAN MIRU 2019


  • 23. 09. 2019
    DAN MIRU 2019

  • 23. 09. 2019
    dAN MIRU 2019


Video priloge

  • 23. 09. 2019
    Slavnostni govor dr. Dušana Kebra

  • 23. 09. 2019
    Pozdravni nagovor župana MO Ljubljana Zorana Jankoviča

  • 23. 09. 2019
    Pohod za mir 2019


Komentarji

Vsebina spletne strani se prikazuje glede na uporabniški nivo. Za prikaz celotne vsebine, komentiranje in glasovanje je potrebna prijava.

Uporabniško ime:
Geslo:

Registracija novega uporabnika.

Pozabljeno uporabniško ime in geslo

Forum
Koristne informacije, aktualne teme
Peticije
Podpisovanje peticij o aktualnih temah
Veteran
Glasilo Veteran
Spomini 1991
Spomini na osamosvojitveno vojno
Mediji o nas
Časopisni izrezki, članki, ...
Kazalo strani
Prikaz drevesne strukture spletne strani
Kontakti
Pokličite nas, pišite nam ...

Izberi kategorijo

Proslave

Srečanja

Pohodi

Šport

Rezultati

Pozivi

Komemoracije

Vabila

Obvestila

Napovedniki

Razpisi

Svečanosti

Usposabljanje

Poročila o delu

Izberi vse

skupaj št. pogledov strani: 105
št. pogledov trenutnega uporabnika: 92
Slovenska Vojska Zaposlimo

ZVVS, Rojčeva ulica 16, p.p. 2780, 1110 Ljubljana, Telefon: 01 524-17-84, Telefaks: 01 524-26-88, E-pošta: zveza@zvvs.si

© 2008 ZVVS, Vse pravice pridržane!Avtorji / DisclaimerPravno obvestilo / LegalOblikovanje: potres izdelava spletnih strani in grafično oblikovanje

strežnik: ZVVS.si@www.zvvs.si | strežniški datum in čas: 22.10.2019 03:24:18 | čas izdelave strani: 0,429s