< nazaj na novice

12. julij 2019 / Svečanosti

Kraj: Hrušica

Plato Karavanke

Spoštovane vojne veteranke in vojni veterani,spoštovani gospod župan…..

Smo v mesecu juniju leta 2019 in spominjamo se zgodovinskih dogodkov,ki so se odvijali prav tako v juniju,vendar leta 1991. To je bilo leto,ko se je zaključil zgodovinski proces uporništva slovenskega naroda,ki je v 20. stoletju doživel in preživel dve svetovni vojni in ob koncu istega stoletja bil potisnjen v nov spopad in novo vojno,vojno za svojo državo in vojno za svojo domovino.

Danes se tu spominjamo enega izmed spopadov z enotami JLA,spopadov za obrambo naših meja. Zavzetje mednarodnih mejnih prehodov je bil gotovo eden od strateških ciljev takratne jugoslovanske,bolje rečeno velikosrbske politike in izvajalca te politike,to je JLA. Spomnimo,01. junija 1991 je bila slovesna otvoritev karavanškega predora in takrat je ta plato pred  predorom postal izredno pomemben mejni prehod na Gorenjskem,po pretoku blaga in ljudi pomembnejši od letališča Brnik. Smer Karavanke-Ljubljana-Beograd je bila za takratno YU in tudi Slovenijo izrednega pomena,bila je namreč glavna prometna in gospodarska os za povezavo z ZRN,ki je bila tudi takrat eden naših najpomembnejših gospodarskih partnerjev. Enako pomemben je bil tudi Brnik kot naše »okno v svet«in vrh JLA je v obeh objektih,karavanškem predoru in letališču Brnik videl v strateškem,vojaškem in širšem simbolnem pomenu veliko več. Ravno obramba teh dveh infrastrukturnih objektov in seveda še nekaterih drugih,tako na meji z Avstrijo kot Italijo nam kaže na pravilnost razumevanja tako političnih kot tudi vojaško-varnostnih razmer,kar je omogočilo sprejemanje pravilnih odločitev na vojaškem in tudi drugih področjih. In v tej luči moramo razumeti razmere,v katerih so se znašle naše obrambne sile,tako TO kot milica tu na Gorenjskem.

Sam mednarodni mejni prehod na platoju predora Karavanke je YU vojska sicer zavzela brez posebnih težav,enako kot druge mejne prehode na Gorenjskem. Od 27. junija dalje pa se začnejo odvijati aktivnosti naših obrambnih sil,ki so bile vse usmerjene v končni cilj-nevtralizacijo enot JLA in zveznih miličnikov ter vzpostavitev našega nadzora nad mejnimi prehodi. Bila je to ena najzahtevnejših aktivnosti gorenjske TO in milice,ki je imela zelo vzpodbujevalen odmev v celotni Sloveniji.

Natančen opis vseh dogodkov je objavljen v zborniku »Vloga TO Gorenjske v procesu osamosvajanja RS 1990-1991«.Navedene so vse enote,ki so sodelovale v spopadih in tudi druge obrambne in varnostne strukture ter oblastni organi,brez katerih tudi naše enote ne bi bile tako uspešne in zato je pomembno še enkrat in še ničkolikokrat ponoviti:osamosvojitev Slovenije je zgodovinski proces,v katerem so sodelovale številne generacije Slovenk in Slovencev. Naša generacija pa je imela ta privilegij in čast,da je v tem zaključnem zgodovinskem procesu sodelovala in omogočila nastanek lastne in samostojne države.

Dovolite mi,da na tem mestu mojega govora izrečem zelo kratko pojasnilo. Veterani vojne za Slovenijo,združeni v ZVVS smo zaradi opisovanja zgodovine uporništva slovenskega naroda deležni ne samo očitkov,ampak tudi grobih in nedostojnih žalitev,češ,poveličujejo zgodovinska obdobja,ki z osamosvojitvijo Slovenije nimajo prav nič skupnega. Neposredno res ne,vendar osamosvojitev,gledana kot zgodovinski proces,pa nas opozarja,da se veliki in prelomni dogodki nikoli ne zgodijo čez noč,pač pa morajo biti vedno ustvarjene ugodne razmere v ožjem in širšem okolju,tako torej v domačem kot mednarodnem. In ob koncu osemdesetih in začetku devetdesetih let minulega stoletja so takšne razmere bile ustvarjene. Pa še nekaj:omalovaževanje ali celo zanikanje kakršne koli kontinuitete z bivšim družbenim redom,čeprav je jasno,da gre s stališča narodove,še zlasti njene vojaške zgodovine zgolj za eno od etap narodovega razvoja,je za razvoj nacionalne zavesti v novi državi kratkovidno in do obisti žaljivo do vseh,ki so se skozi zgodovino na vse načine trudili za narodovo samobitnost in so mnogi zanjo dali tudi življenja. Narodova samobitnost pa mora biti nad vsakim svetovnim nazorom in iz njega izhajajočim političnim prepričanjem.

Zato se ob prihajajoče prazniku spomnimo vseh tistih,ki so v tem dolgem zgodovinskem procesu trudili za samobitnost svojega naroda in so mnogi dali zanje svoja življenja. Samobitnost svojega naroda so varovali in ohranjali s pisano besedo,jezikom,pesmijo,s svojimi prispevki na področju znanosti in kulture,vedeli in upali so biti kritični do in zaradi svojih zapisanih ali izrečenih misli je marsikdo doživel hude posledice in včasih celo smrt. V najtežjih in najbolj odločilnih trenutkih za obstoj naroda pa so prijeli za orožje in zmagovali,se veselili in tudi umirali. Preveč in premnogi!

Spoštovani,bodimo ponosni,da imamo svojo državo. Res je,da ni vse tako,kot smo želeli in kot smo si predstavljali v prvih letih po osamosvojitvi. Čas in dogodki,v katerih smo sodelovali,je bil nekaj izjemnega. Ne samo zaradi tolikokrat poudarjene enotnosti,pač pa zaradi tovarištva,ponosa,samozavesti ter medsebojnega spoštovanja in sodelovanja. Zato je danes čas,da se vprašamo,kaj lahko storimo,da bo naša država boljša,prijaznejša,enakopravnejša,bolj pravična in da jo bomo čutili enako,kot čutimo,ko izgovorimo besedo«moja domovina«?Bomo to dosegli sklonjenih glav,s tišino ali pa bomo le poskušali iz tega,kar imamo,narisati »zlato sonce«,ki bo grelo enako vsakega izmed nas,ne glede na družbeni in socialni položaj. Da se nikomur ne bo potrebno bati,da bo zaradi pošteno opravljenega dela deležen verbalnega in celo fizičnega nasilja. Obkrožajo nas medijske laži in manipulacije,sovražni govor,populizem majhnih politikov,kateri se ravno zaradi teh značilnosti ohranjajo v političnem prostoru,ksenofobija,zaničevanje drugačnosti in nespoštovanje različnosti. Kako dolgo bo trajalo,da se najbolj odgovorni voditelji zdrznejo in se zavedo,da so s svojo neodločnostjo v minulem desetletju dovolili eskalacijo sovraštva,ki se spreminja v fizično nasilje?Ni bilo nobene reakcije,ko so se začele metati molotovke v muzejska vrata,ni bilo reakcije ob metanju svinjskih glav na gradbišče džamije,ni bilo reakcij ob poskusu zažiganja knjig,ob napadih na nekatere novinarje,mirno smo opazovali spodkopavanje temeljev pravosodnega sistema,danes počnemo enako in opazujemo uničevanje obrambnega sistema,sistema javnega zdravstva in vse to opravičujemo z besedo-demokracija!Danes v tujini javno blatimo naše predstavnike in s tem našo lastno državo!Namesto,da definiramo vsebino sovražnega govora,kot je to storil pred dnevi imenovani ustavni sodnik,ga raje zavijemo v celofan »svobode govora«,še pred tem pa organiziramo kakšen posvet na to temo in si s tem pomirimo svojo vest,še bolj pa svojo priljubljenost v javnosti.

Ob naštetem doma se soočamo še z apetiti in celo z izrecnimi zahtevami po vrnitvi nekdanjih okupiranih ozemelj,objavljanju zemljevidov o »veliki Italiji«,vzklikanju italijanski Istri in Dalmaciji,zanikanju temeljnih narodnostnih pravic,kar naj bi izpeljali po ponovnem preštevanju Slovencev v Italiji. Podobno se v zadnjih dneh izpostavlja tudi na madžarski strani ob bližajoči se obletnici Trianona.  V obeh navedenih primerih se ne moremo znebiti primerjave z zahtevami in prakso v nekem drugem času,za katere smo verjeli,da so bile z zmago protifašističnih in protinacističnih sil ob koncu druge svetovne vojne ter z razpadom blokovske razdelitve Evrope trajno presežene. Vse navedene in podobne primere je potrebno jasno in odločno obsoditi ne samo doma,ampak pred celotno Evropo,kajti takrat,ko so se prvi partizani na Gorenjskem zoper to zlo borili,se tej isti Evropi še sanjalo ni,kaj je fašizem in nacizem. Poznamo modrost,da kdor molči,devetim odgovori,pa vendar nas ravno zgodovinski primeri prepričujejo,da je molk lahko tudi tiho pristajanje na izpostavljeno,še posebej,ko je to netočno ali celo zlagano.

Spoštovani,naj ob koncu svojega govora izrečem iskrene čestitke ob našem največjem in najpomembnejšem državnem prazniku,Dnevu državnosti. Ob prihajajočem prazniku se spomnimo vseh tistih,ki so nosili največje breme osamosvojitvenega dejanja-pripadnikov TO in milice ter številnih drugih udeležencev vojne za samostojno Slovenijo. Nekateri so v boju izgubili življenje,nekateri so bili ranjeni in mnogi še danes trpijo posledice. Vsem njim in  njihovim družinam izrazimo iskreno hvaležnost.

Enako hvaležni moramo biti tudi vsem tistim,ki so osamosvojitveno vojno in z njo povezano politično in diplomatsko aktivnost vodili in pri tem pokazali strateško spretnost in modrost,zaradi katere je bila naša zmaga dosežena hitro,z manj žrtvami in smo v tej vojni spoštovali določila mednarodnega vojnega in humanitarnega prava ter v skladu s tem ravnali z ranjenci JLA,vojnimi ujetniki in prestopniki. Vse našteto so dejstva,ki se zgodijo le v redkih vojnah in v naši so se.

Na koncu-spomnimo se 95-letnega vojnega veterana,preživelega udeleženca izkrcanja zaveznikov v Normandiji pred 75. leti in njegovih besed,da je vesel ne samo zato,ker je preživel,ampak predvsem zato,ker je s svojim bojem prispeval temu,da so mladi do danes živeli v miru in svobodi.

To je tudi poslanstvo nas,vojnih veteranov,zato se po naših najboljših močeh zavzemajmo za mir in medsebojno sožitje. Počnimo dobra dela,kajti vse,kar je potrebno za zmagoslavje slabega je,da dobri ljudje ne storimo ničesar! (Edmund Burke)

                                                                   Predsednik ZVVS
                                                                      Ladislav Lipič



Vir: OZVVS Zg.Gorenjska

Slikovne priloge

  • 12. 07. 2019
    Slika 2

  • 12. 07. 2019
    Slika 4

  • 12. 07. 2019
    Slika 3

  • 12. 07. 2019
    Slika 1



Komentarji

Vsebina spletne strani se prikazuje glede na uporabniški nivo. Za prikaz celotne vsebine, komentiranje in glasovanje je potrebna prijava.

Uporabniško ime:
Geslo:

Registracija novega uporabnika.

Pozabljeno uporabniško ime in geslo

Forum
Koristne informacije, aktualne teme
Peticije
Podpisovanje peticij o aktualnih temah
Veteran
Glasilo Veteran
Spomini 1991
Spomini na osamosvojitveno vojno
Mediji o nas
Časopisni izrezki, članki, ...
Kazalo strani
Prikaz drevesne strukture spletne strani
Kontakti
Pokličite nas, pišite nam ...

Izberi kategorijo

Proslave

Srečanja

Pohodi

Šport

Rezultati

Pozivi

Komemoracije

Vabila

Obvestila

Napovedniki

Razpisi

Svečanosti

Usposabljanje

Poročila o delu

Izberi vse

skupaj št. pogledov strani: 104
št. pogledov trenutnega uporabnika: 84
Slovenska Vojska Zaposlimo

ZVVS, Rojčeva ulica 16, p.p. 2780, 1110 Ljubljana, Telefon: 01 524-17-84, Telefaks: 01 524-26-88, E-pošta: zveza@zvvs.si

© 2008 ZVVS, Vse pravice pridržane!Avtorji / DisclaimerPravno obvestilo / LegalOblikovanje: potres izdelava spletnih strani in grafično oblikovanje

strežnik: ZVVS.si@www.zvvs.si | strežniški datum in čas: 18.08.2019 22:05:18 | čas izdelave strani: 0,449s