< nazaj na novice

17. maj 2019 / Pomembno

Kraj: Geoss, Vače

Dan veteranov 1991

Veterani vojne za Slovenijo praznujemo 17. maj kot naš praznik - Dan veteranov 1991. Kot vsako leto smo za nas ta pomemben dan obeležili skupaj z Zvezo policijskih veteranskih društev Sever z namenom ohranjanja spomina na takratne dogodke izpred 28. let.

Slovesnosti se je udeležilo rekordno število udeležencev, preko 700 ter številni gostje: predstavniki GŠ SV, predstavniki članic KODVOS, župani občin Litija, Moravče, Šmartno pri Litiji in mnogi drugi.

Slavnostni govornik na slovesnosti je bil predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo generalmajor Ladislav Lipič.

Skozi prijeten program so nas popeljali kot vedno odlični kvartet trobil Slovenske policije, z recitacijami in odločnim povezovanjem pa nas je skozi program vodil Ambrož Kvartič.

V nadaljevanju objavljamo govor slavnostnega govornika, predsednika ZVVS Ladislava Lipiča:

Spoštovane vojne veteranke in vojni veterani 1991, spoštovani vojni poveljniki štabov in enot TO in organov takratne milice, spoštovani predstavniki SV in slovenske policije, spoštovani gospodje  župani, poslanci DZ, spoštovani predsedniki in predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij, predstavniki ministrstva za obrambo,

 


Vojni veterani in vojne veteranke praznujemo 17. maj kot naš praznik, Dan vojnih veteranov. Ob tej slovesnosti, ki jo organizirata skupaj ZVVS in ZPVD SEVER, vam izrekam iskrene čestitke in zahvalo za vaša dejanja v pripravah na osamosvojitev in v sami osamosvojitveni vojni. Danes, 28 let po koncu osamosvojitvene vojne pa še dodatno velika hvala za ves vaš trud pri ohranjanju spomina na takratne dogodke in na vse zgodovinske dogodke, vezane na boj slovenskega naroda za obstoj in preživetje.

 


Ta trenutek je tudi priložnost, da izrečemo iskrene čestitke pripadnicam in pripadnikom SV, ki so pred dnevi praznovali svoj in seveda naš skupni praznik, Dan SV. Čestitka velja tudi tistim, ki so velik del svojega življenja prebili kot njeni pripadniki in pripadnice, danes pa so bodisi upokojeni ali na kakšnih drugih dolžnostih. Spomnimo se tudi tistih, ki  jih ni več med nami in obudimo naš spomin na njihov prispevek pri gradnji lastne obrambne sile. Hvala jim!


Pred dnevi, natančneje v torek, 14. maja je načelnica GŠ SV generalmajorka Alenka Armenc na kratko, vendar z tehtnimi in izbranimi besedami opisala stanje v SV. Govorila je o dosežkih in tudi prihodnjih izzivih, ki čakajo našo vojsko. Govorila je tudi o vlogi TO v osamosvojitveni vojni in gradnji naše vojske do leta 1995, ko je bila TO z zakonom preimenovana v SV. Ni se izognila omeniti, da Dan SV praznujemo kot spomin na začetek usposabljanja prve generacije naših mladih fantov v maju leta 1991 v obeh UC TO, usposabljanja doma,na slovenskih tleh in v slovenskem jeziku.To je ponovil tudi minister za obrambo Karel Erjavec in tako sta prekinila leta trajajoče ustvarjanje dvoma o datumu praznika, dnevu SV in njeni starosti. Minister za obrambo je bil dovolj jasen in tudi natančen pri opisu vzrokov za stanje v SV. Jasno je povedal, da je temeljni vzrok takšnega stanja nerazumno zmanjšanje finančnih sredstev v preteklosti, namenjenih SV in celotnemu obrambnemu sistemu, kar je povzročilo razvojni prelom in zaostanek, ki ga je in bo težko nadomestiti. Vse ostalo so posledice, s katerimi se spopadajo naši vojaki. Ko pa k opisanim temeljnim težavam dodamo še neodgovorne izjave posameznih politikov o svoji vojski, odgovornih za njeno stanje in politični nadzor, pa postanejo težave skoraj nepremagljive.


Zato vojni veterani pozivamo slovensko politiko k iskanju skupnih rešitev za njene težave, saj se nihče ne sme igrati z njeno usposobljenostjo in izurjenostjo za potrebe nacionalne obrambe, ne glede na svoje zasluge v preteklosti. SV je last slovenske države, njenih državljank in državljanov in ne katere koli politične stranke! Prepričan sem, da bodo odgovorni v SV gotovo iskali in tudi našli ustrezne rešitve za nastale težave in odprava le teh je v današnjem zgodovinskem trenutku še kako pomembna. Tega se zaveda tudi Vlada RS in njeni ukrepi nakazujejo trend, ki vodi k izboljšanju razmer in pri tem bomo SV pomagali tudi vojni veterani s svojim znanjem in izkušnjami.


Spoštovani, lani smo praznovali 50-letnico ustanovitve TO. Letos se spominjamo še ene pomembne in okrogle obletnice, ki je pomembna v celotnem procesu osamosvajanja Slovenije. Delovanje milice v osemdesetih letih minulega stoletja najbolj pregledno označuje akcija SEVER leta 1989, ki jo je potrebno uvrščati med pomembne osamosvojitvene in demokratične procese v Sloveniji.

 

Dovolite mi, da zaradi zgodovinske pomembnosti te akcije, navedem del daljšega zapisa predsednika združenja SEVER dr. Tomaža Časa:
»Akcija SEVER za preprečitev mitinga resnice 01. decembra 1989 je bila ena od pomembnih sestavin demokratičnih in osamosvojitvenih procesov in domoljubnega odnosa do svoje ožje domovine. Pomenila je nadaljevanje opisanih ravnanj in dejanj slovenske milice in Organov za notranje zadeve v tem času, ko so skrajne nacionalistične struje iz vrst srbske in črnogorske pro-Miloševičeve populistične politike z mitingom želele preizkusiti trdnost in enotnost tedaj deloma že pluralnega slovenskega političnega telesa ter milice in ONZ. Z akcijo SEVER je bil preprečen poskus, da bi slovensko vodstvo na zrežiranih mitingih zamenjevale nahujskane množice iz drugih republik. Če bi jim miting resnice uspel, ne bi bilo plebiscita, ne prvih svobodnih demokratičnih volitev in verjetno ne osamosvojitve. Slovenska milica je dokazala, da v Sloveniji velja red in zakon in da demokratizacija poteka organizirano, odgovorno, s postopnim sprejemanjem zakonodaje in njenim spoštovanjem ter s spoštovanjem legalnih institucij.


Tako je bila akcija SEVER prvi začetek javnega odpora proti zvezni oblasti in nadaljevanje procesov ter dogodkov, ki so se nenehno stopnjevali in zaostrovali v odnosu do zvezne oblasti, kar je pogojevalo ustrezno ravnanje slovenske milice, prilagojene družbenim razmeram vse do osamosvojitvene vojne, kjer sta slovenska milica in slovenska TO skupaj z drugimi opravila svojo zgodovinsko nalogo, ko sta z oboroženimi spopadi in drugimi oblikami delovanja odločilno prispevala k uspešnemu zaključku osamosvojitvene vojne«.

Dovolite mi, da že danes našim kolegom iz ZPVD SEVER izrečem iskrene čestitke!

Naj se vrnem k našemu prazniku, našemu dnevu veteranov, ki je vezan na preprečitev predaje orožja iz skladišč TO jugoslovanski ljudski armadi in na rojevanje tajne vojaške organizacije NZ, kasneje poimenovane Manevrska struktura narodne zaščite.

 

Ponovno spomnimo:
priprave na odvzem orožja so se začele v RŠTO RS že januarja 1990 z zbiranjem informacij o količinah in vrstah orožja. Ukaz o takojšnji premestitvi orožja in streliva ter minsko-eksplozivnih sredstev je bil izdan 15. maja 1990, kar je povzročilo burno reakcijo med pripadniki TO kakor tudi v slovenski politiki in javnosti nasploh. Posledica je bila zaustavitev oddajanja orožja, kar pomeni, da slovenska TO ni bila nikoli razorožena in je bil ta poskus JA neuspešen. Zgodovinsko netočno je pisanje o razorožitvi TO, kajti do razorožitve ni prišlo. Je pa ta poskus sprožil pomembne organizacijske in politične procese in po moji oceni je bila najpomembnejša ugotovitev in dokaz, da se JA pripravlja na oborožen poseg v slovensko samostojnost, kar je narekovalo tudi sprejem ustreznih ukrepov.


Neposredna posledica poskusa odvzema orožja je bilo rojevanje ideje o organiziranju tajne vojaško-varnostne organizacije NZ, ki je bila kasneje poimenovana MSNZ. Organiziranje takšne strukture je omogočal takratni Zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in navedena struktura je v obdobju od poznega poletja do imenovanja novega RŠTO oktobra 1990 zagotavljala obrambno sposobnost Slovenije in opravila svojo zgodovinsko vlogo.


Da pa ne bomo samo govorili in povzročali dodatne dvome, bo do konca letošnjega leta izšla knjiga, v kateri poveljniki 16 OŠTO, ki orožja niso oddali, s svojimi sodelavci natančno opisali takratne dogodke, vezane na poskus odvzema orožja. Vsa opisna besedila bodo podkrepljena z natančnimi številkami o količinah in vrstah orožja in streliva ter minsko eksplozivnih sredstvih kakor tudi s podatki, kje so se ta sredstva hranila. Knjiga nastaja pod vodstvom in koordinaciji Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornje Gorenjske in bo še ena v bogati zbirki knjig, zbornikov in biltenov, izdanih v zadnjih letih.

Spoštovani,

minulo leto je bilo predvsem zaradi naše slovesnosti ob 50. obletnici ustanovitve in razvoja TO zelo živahno, bistveno bolj živahno, kot takrat, ko so slovesnosti ob okroglih obletnicah -recimo 20, 30 in 40. obletnici nastanka TO organizirali v minulem letu najbolj glasni kritiki TO. Omenjala  se je celo teza o nekakšni diskontinuiteti med TO pred letom 1990 in po tem letu, vendar pa so bili ljudje, ki so se borili v njenih vrstah isti. Napisana je celo knjiga s poniževalnim naslovom »Kriminalni temelji TO in LB«.

Ne želim oživljati lanskih razmer, vendar naj zaradi vseh tistih, ki smo bili s povedanim na slovesnosti globoko užaljeni, ponovim nekaj dejstev:
Jasno in samoumevno je, da je vsaka država v svoji osnovi ideološka in da z vso svojo strukturo brani ustavno ureditev in se legitimira tako, da poudarja postulate nove države in hkrati omalovažuje  ali celo zanika kakršno koli kontinuiteto z bivšo družbeno ureditvijo. S stališča narodove zgodovine pa je vsakokratna ustavna ureditev družbe zgolj ena od etap narodovega razvoja skozi mnoge institucionalne oblike. Zato je s stališča narodne zavesti odrekanje kontinuitete kratkovidno dejanje in do obisti žaljivo do vseh, ki so se skozi zgodovino trudili za narodovo samobitnost in so mnogi zanjo dali tudi svoja življenja. Narodova samobitnost pa je pred vsakim svetovnim nazorom in iz njega izhajajočim prepričanjem. Zanikanje kontinuitete kaže na ne samozavest pomembnih predstavnikov države. Samozavestne države in njeni predstavniki namreč nimajo težav s sprejemanjem vseh plati svoje zgodovine.

Spoštovani!

Dovolite mi še nekaj besed o aktualnih razmerah, v katerih živimo. Kot vojni veteran imam ne samo pravico, ampak tudi dolžnost, saj smo bili vojni veterani tisti, ki smo z orožjem branili odločitev o naši samostojnosti in bili pripravljeni tudi umreti. Na žalost so naši soborci tako iz vrst TO kot policije tudi umirali.


Skoraj vsa minula leta je bilo na dnevnem redu vprašanje razvoja tako v Evropi kot tudi pri nas v Sloveniji. Predvsem mislim na razvoj človekovih pravic, pravice do zdravja, pokojnine, šolanja in varnosti. Danes si moramo postaviti in odločno odgovoriti na vprašanja, ki zadevajo kakovost Slovenije kot pravne države in odnos izvoljenih predstavnikov ljudstva do človekovih pravic. Ob dogodkih v evropski skupnosti, sosedstvu in doma, ki nas prizadevajo, se moramo vprašati in odgovoriti, kako v prihodnje. Ali bomo še pravna in socialna država ali pa bo to ostalo le zapisano načelo v Ustavi. Enakost pred zakonom je resno okrnjena in danes imamo v Sloveniji tiste, za katere zakoni ne veljajo enako kot za druge. Obrambna sposobnost je zaradi neodgovornih odločitev v preteklosti bistveno okrnjena. O zdravstvenem sistemu imamo priložnost spremljati kar TV nadaljevanko, vendar počasi le prihajamo do jasnejše slike, čemu vse to početje.


Sedaj je očitno na vrsti še šolstvo in izobraževalni sistem. Ustvarja se občutek celo nedelovanja ali vsaj napačnega delovanja institucij, kar vse vodi v erozijo celotnega sistema. Leta 1991 nismo imeli v mislih takšne države in čeprav večina živi bistveno bolje kot v prejšnji socialistični družbeni ureditvi, materialne dobrine ne odtehtajo vrednot, kot so pravičnost, poštenost, tovarištvo, življenje v sožitju z vsem, s katerimi živimo.


Najti odgovore na vse to in še marsikaj, čaka naše politične voditelje tako v Evropi kot tudi doma. Tisti, ki bodo v Evropi, se morajo zavedati, da zastopajo državo Slovenijo in ne svojo politično stranko. Opravičeno lahko zahtevamo, da se poenotijo glede vprašanj nacionalnega pomena, ne glede na svoje ideološke opredelitve in strankarsko pripadnost in opustijo navado blatenja svoje lastne države, njene zgodovine in njenih predstavnikov pred celotno mednarodno skupnostjo.


In na koncu nekaj, kar naj velja za vse: ne sramujte se svoje zgodovine, kajti redki so narodi v Evropi, ki so doživeli in preživeli toliko gorja in tudi slave, kot jo je slovenski narod. In zato je ta narod postal nacija! Zato-ne zatajite vse, v kar ste nekoč verjeli, kajti jutri boste zatajili sami sebe!


To naj bo sporočilo vojnih veteranov Slovenije iz današnjega prazničnega srečanja!

Srečno veterani in srečno, Slovenija!



Vir: ZVVS

Slikovne priloge

  • 20. 05. 2019
    Praporščaki

  • 20. 05. 2019
    Slavnostni govornik na slovesnosti je bil predsednik ZVVS Ladislav Lipič

  • 20. 05. 2019
    Nagovor župana občine Litija Francija Rokavca

  • 20. 05. 2019
    Kvartet trobil orkestra Slovenske policije


  • 20. 05. 2019
    Skozi program nas je z recitacijami in odličnim vodenjem popeljal Ambrož Kvartič

  • 20. 05. 2019
    Praporščaki ZVVS in ZPVD Sever

  • 20. 05. 2019
    Udeleženci slovesnosti

  • 20. 05. 2019
    Nagovor predsednice Društva Geoss Anke Kolenc


  • 20. 05. 2019
    Prihod slovenske zastave

  • 20. 05. 2019
    Prihod praporščakov


Komentarji

Vsebina spletne strani se prikazuje glede na uporabniški nivo. Za prikaz celotne vsebine, komentiranje in glasovanje je potrebna prijava.

Uporabniško ime:
Geslo:

Registracija novega uporabnika.

Pozabljeno uporabniško ime in geslo

Forum
Koristne informacije, aktualne teme
Peticije
Podpisovanje peticij o aktualnih temah
Veteran
Glasilo Veteran
Spomini 1991
Spomini na osamosvojitveno vojno
Mediji o nas
Časopisni izrezki, članki, ...
Kazalo strani
Prikaz drevesne strukture spletne strani
Kontakti
Pokličite nas, pišite nam ...

Izberi kategorijo

Proslave

Srečanja

Pohodi

Šport

Rezultati

Pozivi

Komemoracije

Vabila

Obvestila

Napovedniki

Razpisi

Svečanosti

Usposabljanje

Poročila o delu

Izberi vse

skupaj št. pogledov strani: 417
št. pogledov trenutnega uporabnika: 373
Slovenska Vojska Zaposlimo

ZVVS, Rojčeva ulica 16, p.p. 2780, 1110 Ljubljana, Telefon: 01 524-17-84, Telefaks: 01 524-26-88, E-pošta: zveza@zvvs.si

© 2008 ZVVS, Vse pravice pridržane!Avtorji / DisclaimerPravno obvestilo / LegalOblikovanje: potres izdelava spletnih strani in grafično oblikovanje

strežnik: ZVVS.si@www.zvvs.si | strežniški datum in čas: 05.04.2020 21:48:34 | čas izdelave strani: 0,427s