< nazaj na novice

15. oktober 2016 / Pomembno

Kraj: Rebro

Komemoracija v spomin padlim vojakom I. svetovne vojne na pokopališču Rebro

OZVVS Zgornja Gorenjska se je tudi letos poklonilo spominu padlim I. svetovne vojne na pokopališču Rebro. Komemoracija je potekala v sodelovanju z občino Bohinj in tradicionalno z veleposlanico Madžarske. Slavnostni govornik na komemoraciji je bil predsednik ZVVS Ladislav Lipič. V nadaljevanju objavljamo govor osrednjega govornika. 

 

Spoštovani veterani in veteranke, gospod župan, cenjena veleposlanica Republike Madžarske z delegacijo, predstavniki veleposlaništva Ruske Federacije, spoštovani praporščaki, pevci veteranskega pevskega zbora, vsi prisotni!

Zbrali smo se, da počastimo spomin na žrtve velike vojne, kot je bila upravičeno poimenovana in še bolj natančno na vojake in vse tiste,ki so pokopani na pokopališču Rebro nad Bohinjsko Bistrico in pokopališču Ukanc. Tu, in še na mnogih drugih pokopališčih je zadnji dom številnim mladim možem in fantom, ki so umrli v eni najbolj tragičnih vojn v zgodovini človeštva.
Ob prebiranju različnih zgodovinskih dogodkov, ki so pripeljali do prve svetovne vojne, še posebej v poznojesenskem in sploh zimskem obdobju, mi misli odtavajo v te alpske predele naše lepe dežele in razmišljam, kako so vsi ti mladi fantje in možje, ki so prihajali iz različnih vojskujočih si dežel, doživljali in preživljali nečloveške napore, povzročene z orožjem, eksplozijami in v nemogočih vremenskih pogojih. Mladi fantje in možje, ki se niso prostovoljno odločili za udeležbo v tej največji moriji vojne, še posebej tisti, ki so prihajali iz ravnin panonske nižine, ne vajeni planin, kamenja in strmin, so bili dobesedno vrženi v žrelo vseh krutosti, ki jih povzroči vojna. Vojaki iz različnih predelov Evrope, iz držav takratne Avstro-Ogrske, Rusije ter od drugod so se skupaj bojevali in skupaj umirali. O osebnih stiskah, doživetjih, trpljenju in smrti lahko prebiramo v pismih in zapisih tistih, ki so vojno morijo preživeli ali pa o pisanju njihovih potomcev, kot je tudi primer zbirke knjig »V viharju petih vojn« avtorja Andreja Zlobca, katerega oče je preživel tako prvo kot tudi drugo svetovno vojno. Pisma, polna žalosti za domačimi in za vsemi najdražjimi, nas vedno znova pretresajo in žalostijo. Tudi številne zasebne zbirke predmetov in drugih zgodovinskih gradiv, hranjenih in razstavljenih v muzejih širom po Evropi, pričajo o strahotah vojne in prav je, da žrtve te velike morije ostanejo v našem trajnem spominu. To je ne samo potrebno, ampak je naravno, pravično in zgodovinsko pomembno, saj bi brez tega zavedanja še lažje in še  bolj neodgovorno vstopali v nove in nove spopade in vojne.
Pa vendar zgodovina ohranjanja spomina je priča, da vse to ni tako preprosto in enostavno. V preteklih zgodovinskih obdobjih politične razmere niso vedno bile naklonjene zgodovinski resnici in na tej resnici temelječem spominu. V obdobju fašizma je bila zgodovina predmet nacionalistične manipulacije in predmet potvarjanja. Po drugi svetovni vojni je bil spomin predvsem na soško fronto nekoliko potlačen, mogoče iz razloga, da bi ta spomin utegnil zmanjšati veličino narodnoosvobodilnega boja proti fašizmu in nacizmu. Šele v zadnjih nekaj desetletjih je zgodovinska resnica postala naravna in zgodovinski spomin nesporen. Pa vendar,spominjati se ni vedno lahko. Spomin na dogodke bližnje zgodovine je obremenjen s političnimi obračuni današnjega dne, spomin na nekoliko bolj oddaljeno obdobje pa je danes nekoliko lažje razumeti, čeprav se še vedno pojavljajo nejasnosti in dvomi.
Spomnimo: kot formalni razlog začetka prve svetovne vojne pri mnogih velja atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika v Sarajevu leta 1914 in čeprav so prvo svetovno vojno povzročili nacionalizem, militarizem in imperializem, monarhistične povezave in vse večja socialna nasprotja, sprožilec požara ni bil popolnoma slučajno v Sarajevu. In mogoče je tam še danes.
20. stoletje je mogoče opisati kot stoletje velikih vojn. Rusko-japonska vojna v letih 1904 do 1905 je pokazala razsežnosti uničenja in smrti, ki jo povzroči mehanizirana in množična oborožena sila. Nato sledijo balkanske vojne in prva svetovna vojna, ki je bila največja katastrofa evropskega kontinenta do tedaj. Na grobovih skoraj 9 milijonov žrtev je zrasla nova Evropa. Po podpisu mirovne pogodbe v zrcalni dvorani v Versaillesu je nek poročevalec dal naslednjo izjavo: «Po vojni smo si želeli nov in bolj pravičnejši svetovni red, dobili pa smo starega«.
Posledice I. svetovne vojne so segle daleč prek vojaških in političnih meja. Spremenile so zavest in ustvarile razmere za sprevrženo pojmovanje države in državne oblasti. Država je postala instrument priprave na novo vojno in na nove vojne in zato vir ogrožanja človekove svobode in civilne družbe. In nove vojne so sledile in v vsaki od njih se je povečevalo število civilnih žrtev. Vojne 20. stoletja so postale totalne, sovraštvo in etnične napetosti so dosegle raven grozodejstev. Genocid, ta najbolj množična in najbolj sprevržena oblika zločinov proti človečnosti je postal mogoč v vojni in izgoni civilnega prebivalstva so postali značilnosti vojn, ki so sledile I. svetovni vojni.
Spoštovani,
pred začetkom druge svetovne vojne je eden od voditeljev zmagovite koalicije ZN Winston Churchill opredelil usodni pomen vojne, ko je dejal:
»Če to vojno izgubimo, se bo ves svet pogreznil v prepad nove mračne dobe, ki bo še posebno grozljiva in posebno dolga zaradi uporabe sprevržene znanosti«.
Besede državnika se niso uresničile, vojna ni bila izgubljena in svet se ni pogreznil v prepad nove mračne dobe. Pa vendar na začetku 21. stoletja doživljamo marsikaj, kar nas sili v razmišljanje, ali je človeštvo danes sposobno zaustaviti to drvenje sveta v smer, ki prinaša nasilje, sovraštvo, ubijanje, rušenje, vojne in zapuščanje svojih domov milijonov ljudi, ki odhajajo v neznano. Danes se Evropa na priseljence odziva s strahom in ne s skrbno načrtovano in razumno politiko. Velikokrat imam občutek, da so bili begunci iz Primorske in Istre v letih po I. svetovni vojni v krajih po Sloveniji sprejeti bolj prijazno in razumevajoče, kot danes, ko Evropa in tudi mi v njej živimo v relativnem izobilju.
In danes, ko stojimo na tem pokopališču in se spominjamo grozodejstev I. svetovne vojne je prav, da ponovno in vsakič opozarjamo na mir kot univerzalno vrednoto.  To mora biti v tem času in razmerah  temeljno poslanstvo človeštva in še posebej tistih, ki smo sodelovali v vojnih spopadih ne glede na njihove razsežnosti. V vseh vojnah so žrtve, so mrtvi, nesrečni in sami, preganjani in odklanjani s strani tistih, ki grozot vojne niso doživeli. Zato je naša naloga opozarjati vse tiste, ki uravnavajo ta svet in ki krojijo naše usode in ki v svetovnem merilu zaradi geopolitičnih interesov vsak dan držijo prst na sprožilcu in lahko z eno kretnjo rušijo politične sisteme in uničijo življenje na planetu, na katerem živimo!
Spoštovani, naj svoj nagovor na tem spominskem in predvsem pietetnem dogodku zaključim z mislijo irskega političnega teoretika Edmunda Burka:
»Vse, kar je potrebno za zmagoslavje slabega je, da dobri ljudje ne storijo ničesar«!
Naj počivajo v miru!



Vir: ZVVS

Slikovne priloge

  • 17. 10. 2016
    Visoki gostje

  • 17. 10. 2016
    Polaganje venca

  • 17. 10. 2016
    Slavnostni govornik predsednik ZVVS Ladislav Lipič

  • 17. 10. 2016
    Praporščaki


  • 17. 10. 2016
    Nagovor župana občine Bohinj Franca Kramarja


Komentarji

Vsebina spletne strani se prikazuje glede na uporabniški nivo. Za prikaz celotne vsebine, komentiranje in glasovanje je potrebna prijava.

Uporabniško ime:
Geslo:

Registracija novega uporabnika.

Pozabljeno uporabniško ime in geslo

Forum
Koristne informacije, aktualne teme
Peticije
Podpisovanje peticij o aktualnih temah
Veteran
Glasilo Veteran
Spomini 1991
Spomini na osamosvojitveno vojno
Mediji o nas
Časopisni izrezki, članki, ...
Kazalo strani
Prikaz drevesne strukture spletne strani
Kontakti
Pokličite nas, pišite nam ...

Izberi kategorijo

Proslave

Srečanja

Pohodi

Šport

Rezultati

Pozivi

Komemoracije

Vabila

Obvestila

Napovedniki

Razpisi

Svečanosti

Usposabljanje

Poročila o delu

Izberi vse

skupaj št. pogledov strani: 1124
št. pogledov trenutnega uporabnika: 1116
Slovenska Vojska Zaposlimo

ZVVS, Rojčeva ulica 16, p.p. 2780, 1110 Ljubljana, Telefon: 01 524-17-84, Telefaks: 01 524-26-88, E-pošta: zveza@zvvs.si

© 2008 ZVVS, Vse pravice pridržane!Avtorji / DisclaimerPravno obvestilo / LegalOblikovanje: potres izdelava spletnih strani in grafično oblikovanje

strežnik: ZVVS.si@www.zvvs.si | strežniški datum in čas: 19.12.2018 08:02:39 | čas izdelave strani: 0,446s