< nazaj na novice

03. junij 2013

Kraj: Celje

Nagovor ministra Romana Jakiča ob poimenovanju vojašnice v Celju po Francu Rozmanu Stanetu

Nagovor obrambnega ministra Romana Jakiča na Slovesnosti ob poimenovanju vojašnice v Celju po Francu Rozmanu Stanetu, ki je potekala v soboto, 18. maja. 

 

Spoštovani,

 

Spoštovani načelnik Generalštaba Slovenske vojske, spoštovani poveljnik vojašnice, spoštovani kolega minister za gospodarstvo in tehnološki razvoj, spoštovani državni sekretar, spoštovani predstavniki lokalnih oblasti, predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij, spoštovani visoki gostje.

Danes je slovesen trenutek, ko bo vojašnica Slovenske vojske v Celju dobila novo ime, ime po legendarnem slovenskem heroju komandantu Francu Rozmanu Stanetu. Tradicija vojaštva v Celju je dolga in knežje mesto z vojaštvom sobiva v naklonjenem odnosu. V vojašnici, ki bo dobila ime po enem prvih Slovencev, ki so vojaško delovali izven slovenskega ozemlja na strani demokratičnih in svobodoljubnih sil, v službi domovine delujete pripadnice in pripadniki 20. pehotnega polka, čete vojaške policije ter čete za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo rodovskega bataljona 72. brigade, gorske čete 132. gorskega polka, čete vojaške zdravstvene enote ter tudi zaposleni v Upravi za obrambo Celje. Velik del tukajšnjih vojaških enot se je že izkazal v mednarodnih operacijah in misijah.

Moja odločitev, da v okviru svojih pristojnosti vašo in našo vojašnico poimenujem po Francu Rozmanu Stanetu, temelji na več dejstvih. Prvo je, da vse naše velike osebnosti, ki so se bojevale in celo žrtvovale svoje življenje za svobodo, samostojnost in suverenost našega naroda v kateremkoli zgodovinskem obdobju, zaslužijo naše globoko spoštovanje ter vidno mesto na ulicah, ustanovah in vojaških objektih.

Narodnoosvobodilni partizanski boj med drugo svetovno vojno je na naš narod pomembno vplival – utrdil ga je, okrepil njegov uporniški značaj in ga opremil z vojaškimi znanji in izkušnjami. Svojo notranjo moč je črpal predvsem iz domoljubja in zavračanja totalitarizmov, kar sta bila fašizem in nacizem. Da smo bili med drugo svetovno vojno z vsemi svobodomiselnimi in demokratičnimi narodi takratnega sveta na zmagovalni strani, se lahko zahvalimo slovenski narodnoosvobodilni partizanski vojski. Tudi partizanske izkušnje so vir našega vojaškega znanja, nekaj, na kar smemo in moramo biti ponosni, in ne nekaj, kar bi »umikali pod preprogo« ter hoteli izbrisati iz našega zgodovinskega spomina.

Drugo dejstvo, ki je vplivalo na mojo odločitev, da na zemljevid slovenskih vojašnic vrnemo ime legendarnega komandanta Staneta, je, da je bil izjemen vojak in vojaški poveljnik, da se je celotno obdobje, ki ga je preživel v vojaški suknji, boril proti fašizmu in nacizmu, ter predvsem, da je med drugo svetovno vojno zelo pomembno prispeval k osvoboditvi slovenskega ozemlja izpod okupatorja. Prepričan sem, da je zaradi vseh teh zaslug za naš narod Franc Rozman Stane poleg generala Maistra in njegovih borcev ter naših borcev v osamosvojitveni vojni eden od vzornikov današnjim pripadnicam in pripadnikom Slovenske vojske.

Ker je danes tudi trenutek, namenjen spominu na Franca Rozmana Staneta, bi rad poudaril nekaj temeljnih dejstev o njegovem življenju in delu, ki so me prepričala v to, da je prav, da celjska vojašnica dobi njegovo ime. Franc Rozman Stane, med soborci znan kot komandant Stane, je po težkem otroštvu po zgledu svojega skrbnika Tineta Rožanca, tudi narodnega heroja, postal aktiven član naprednega delavskega gibanja. Med obema svetovnima vojnama je odraščal v mladega moža in si, ker ga je vleklo v vojaško službo, prizadeval vanjo vključiti. Fašizem je takrat v Evropi že napovedal svoj razdiralen pohod. Rozman se je pridružil silam, ki so se borile proti temu rušilnemu totalitarizmu 20. stoletja, ki je podjarmil Evropo in svet. V španski državljanski vojni se je boril na strani demokratičnih sil ter se zaradi odločnosti, poguma in vojaške spretnosti močno uveljavil, naredil vojaško in častniško kariero ter ob koncu tega obdobja kot vrhunec v dotedanji vojaški karieri postal poveljnik bataljona »Dimitrov« v 15. internacionalni brigadi. 

 

Vse te vojaške preizkušnje je s pridom uporabil v slovenskem narodnoosvobodilnem partizanskem boju – t. j. v boju za svobodo slovenskega naroda. V začetku septembra 1941 ga je Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet postavilo za komandanta prvega Štajerskega partizanskega bataljona, ki mu je poveljeval v številnih akcijah ter v znamenitem premiku proti Brežicam oktobra in novembra istega leta, ko so partizanske enote skušale preprečiti množične deportacije slovenskega prebivalstva. V Ljubljanski pokrajini je z Dušanom Kvedrom organiziral drugi partizanski bataljon oziroma Štajerski bataljon, ki mu je tudi poveljeval do decembra 1941, ko so se poskušali z njim prebiti na nemško okupacijsko območje. Kot komandant Druge grupe odredov je Franc Rozman Stane maja in junija 1942 poveljeval v mnogih bojih, med drugim pri Jančah in na Muljavi.

 

Da po Francu Rozmanu Stanetu poimenujem prav celjsko vojašnico, sem se odločil zato, ker je naš legendarni partizanski komandant pomembno sodeloval v bojih proti okupatorjem na Štajerskem in v okviru tega tudi na širšem celjskem območju. Druga grupa odredov se je na Štajersko prebila preko Notranjske in Gorenjske po težkih bojih in celodnevnih pohodih v začetku septembra 1942. S prihodom na Štajersko je organiziral nove partizanske enote, na začetku leta 1943 pa je po reorganizaciji slovenske partizanske vojske postal komandant četrte operativne cone. Dosegel je najvišjo stopnjo v vojaški karieri, saj je pridobil čin generala ter postal komandant Glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, torej glavni komandant narodnoosvobodilne partizanske vojske, čemur bi v današnjih razmerah rekli načelnik generalštaba. Pod njegovim poveljstvom se je slovenska osvobodilna vojska razvila v partizansko oboroženo silo z ustreznimi enotami, rodovi, službami in vojaškimi zalednimi ustanovami ter zato pripravljena dočakala kapitulacijo Italije. Leta 1944 je vodil pomembne operacije na celotnem slovenskem ozemlju in osebno sodeloval pri večjih vojaških akcijah sedmega korpusa.

7. novembra istega leta je Franc Rozman Stane tragično preminil po tem, ko ga je pri Petrovi vasi med preizkušanjem novega lahkega angleškega minometa smrtno ranila mina, ki je eksplodirala v cevi. Njegova smrt je bila velika izguba za slovensko narodnoosvobodilno partizansko vojsko. Zaradi priljubljenosti med soborci in velikih vojaških uspehov so v čast njegovemu spominu nastajale partizanske pesmi, v obdobju po drugi svetovni vojni pa so bili po njem poimenovani ulice in trgi ter javne in vojaške ustanove.

 

Spoštovani,

s poimenovanjem vojašnic Slovenske vojske, ki so ga začeli moji predhodniki, in z današnjim slovesnim dejanjem se približujemo cilju, da bi bili vsi pomembnejši vojaški objekti Slovenske vojske poimenovani po posebej pogumnih in zaslužnih ljudeh v naši vojaški in državotvorni zgodovini. Ob tem si želim, da bi tudi vojašnica Slovenske vojske v Murski Soboti kmalu dobila ime po zaslužni vojaški osebnosti.

 

Preimenovanje vojašnice Franc Rozman Stane v Ljubljani je bilo zgodovinsko in sicer krivično dejanje takratnega ministra za obrambo, saj je z njim prizadel številne partizanske borce in prizadel nove krivice tudi med tistimi, ki so se borili za samostojnost Slovenije. Zavedam se, da te krivice ne bom mogel v celoti popraviti, sem pa trdno prepričan, da bo z današnjim dejanjem uporništvo slovenskega naroda za vedno zapisano v njegovi zgodovini in tudi zgodovini Slovenske vojske.

 

 

Z današnjim dejanjem bomo komandantu Francu Rozmanu Stanetu vrnili mesto, ki mu v vojaški zgodovini in zgodovini uporništva na Slovenskem nedvomno pripada.  

 

 

Hvala.

 

Na slovesnosti so bili poleg ministra prisotni še načelnik generalštaba SV brigadir Dobran Božič ter predstavniki veteranskih organizacij, ki so s svojimi praporji poskrbeli za primerno počastitev preimenovanja vojašnice.

 

Vsi prisotni so si kasneje ogledali tudi preostalo dogajanje, ki je potekalo ob dnevu odprtih vrat vojašnic, ki je že tradicionalna prireditev ob Dnevu Slovenske vojske.

Slikovne priloge

  • 03. 06. 2013
    Minister Jakič odkrije spomenik ob poimenovanju vojašnice v Celju

  • 03. 06. 2013
    Odkritje spomenika ob poimenovanju vojašnice v Celju

  • 03. 06. 2013
    Slovesnosti ob poimenovanju vojašnice v Celju po Francu Rozmanu Stanetu

  • 03. 06. 2013
    Slovesnost ob poimenovanju vojašnice v Celju po Francu Rozmanu Stanetu



Komentarji

Vsebina spletne strani se prikazuje glede na uporabniški nivo. Za prikaz celotne vsebine, komentiranje in glasovanje je potrebna prijava.

Uporabniško ime:
Geslo:

Registracija novega uporabnika.

Pozabljeno uporabniško ime in geslo

Forum
Koristne informacije, aktualne teme
Peticije
Podpisovanje peticij o aktualnih temah
Veteran
Glasilo Veteran
Spomini 1991
Spomini na osamosvojitveno vojno
Mediji o nas
Časopisni izrezki, članki, ...
Kazalo strani
Prikaz drevesne strukture spletne strani
Kontakti
Pokličite nas, pišite nam ...

Izberi kategorijo

Proslave

Srečanja

Pohodi

Šport

Rezultati

Pozivi

Komemoracije

Vabila

Obvestila

Napovedniki

Razpisi

Svečanosti

Usposabljanje

Poročila o delu

Izberi vse

skupaj št. pogledov strani: 1290
št. pogledov trenutnega uporabnika: 1274
Slovenska Vojska Zaposlimo

ZVVS, Rojčeva ulica 16, p.p. 2780, 1110 Ljubljana, Telefon: 01 524-17-84, Telefaks: 01 524-26-88, E-pošta: zveza@zvvs.si

© 2008 ZVVS, Vse pravice pridržane!Avtorji / DisclaimerPravno obvestilo / LegalOblikovanje: potres izdelava spletnih strani in grafično oblikovanje

strežnik: ZVVS.si@www.zvvs.si | strežniški datum in čas: 18.08.2018 14:57:01 | čas izdelave strani: 0,408s