• Zgodovinske spremembe
• Prelomna dejanja
• Razorožitev
• Sen se uresničuje
• Dnevi pred napadom
• Razglasitev samostojnosti
• Vojna 1991
• Kronologija
• Slovo brez solz

Dnevi pred napadom JLA

Ustanovitev učnih centrov TO na Igu in v Pekrah

Z ustanovitvijo učnih centrov TO na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru je slovenski narod prvič v zgodovini dobil svoje mirnodobne vojake. Jeseni 1990 je posebna skupina pod vodstvom polkovnika Bogdana Koprivnikarja sprejela nalogo, da pripravi projekt služenja vojaškega roka v Sloveniji. Izbrani sta bili dve lokaciji, in sicer Pekre pri Mariboru in Ig pri Ljubljani. Vzporedno je potekala tudi priprava uniform in oznak. Posebna pozornost je bila namenjena zagotavljanju materialnih pogojev, kadrovanju, pripravi učnih programov in ureditvi zakonskih predpisov za izvajanje predvidenega usposabljanja. Aprila 1991 se je v Poljčah na Gorenjskem začel tečaj za prve poveljnike oddelkov, vodov in čet v novih učnih centrih za Teritorialno obrambo Republike Slovenije, 15. maja pa so prišli že prvi vojaki. Poveljnik 510. učnega centra na Igu je postal major Bojan Šuligoj, poveljnik 710. Učnega centra v Pekrah pa major Andrej Kocbek. V učni center na Ig pri Ljubljani je prišlo 180 nabornikov, v Pekre pri Mariboru pa 120. Vojaški rok so služili v posodobljenih vojašnicah, vzpostavljeni so bili dobri odnosi in ustvarjeni temelji, na katerih so gradili spoštovanje vojaške osebnosti. Prvi mirnodobni vojaki so domovini prisegli 2. junija 1991.

Zastavna skupina v 510. učnem centru na Igu
je pripravljena za slovesnost ob prisegi.

Obkolitev učnega centra v Pekrah

V učna centra TO na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru so prvi slovenski naborniki prišli 15. maja 1991, JLA pa je 23. maja 1991 s silo skušala uveljaviti svojo voljo v učnem centru TO v Pekrah. Učni center je obkolila z oklepniki in vojaškimi policisti. Z grožnjo je hotela priti do vojaških obveznikov, kar bi verjetno pomenilo tudi konec začetka slovenske vojske. Toda doživeli so nepopustljivost pripadnikov učnega centra, ki so se bili pripravljeni braniti tudi z orožjem, vendar se to ni zgodilo. V bran slovenske samostojnosti in svobode so se na demonstracijah postavili tudi številni Mariborčani. Pod kolesi vojaškega oklepnika je umrla prva žrtev nasilnega vedenja JLA Josef Simčik.

710. učni center na Pekrah ob obkolitvi

Primorska na dan razglasitve samostojnosti

Oklepne enote iz vojašnic v Ilirski Bistrici in Pivki so se 26. junija 1991 ob 13.15 na podlagi ukaza poveljnika reškega korpusa generala Marjana Čada odpravile proti slovensko-italijanski meji. Teritorialci so jih spremljali skupaj z milico in jim z vse bolj razburjenimi prebivalci postavljali ovire na cestah. Prodiranje enot JLA ni sodilo med običajne premike. Teritorialna obramba in milica sta imeli navodilo, da se ogneta sporom in v nobenem primeru ne uporabita sile prvi. Enote JLA so kljub težavam bolj ali manj uspešno uresničile ukaz. Z oklepniki
so zasedle več mejnih prehodov.

Približno ob 16. uri 26. junija je v vas Vrhpolje zapeljal prvi
tank JLA. Jezni domačini so oklepno kolono ustavili z barikado.

Forum

Koristne informacije, aktualne teme

Peticije

Podpisovanje peticij o aktualnih temah

Veteran

Glasilo Veteran

Spomini 1991

Spomini na osamosvojitveno vojno

Mediji o nas

Časopisni izrezki, članki, ...

Kazalo strani

Prikaz drevesne strukture spletne strani

Kontakti

Pokličite nas, pišite nam ...