Sen o samostojni slovenski državi se uresničuje
Zasedba
Republiškega
štaba
za
Teritorialno
obrambo
4.
oktobra
1990
je
ob
22.30
enota
vojaške
policije
iz
Vojašnice
Šentvid
vdrla
v
Republiški
štab
za
Teritorialno
obrambo,
ki
je
bil
na
Prežihovi
4
v
Ljubljani.
Predstavniki
JLA
so
sporočili,
da
gre
le
za
dodatno
zavarovanje
objekta,
v
resnici
pa
je
šlo
za
»operetni
udar«,
voden
iz
Beograda,
uresničevala
pa
sta
ga
odstavljeni
generalpodpolkovnik
Ivan
Hočevar
in
poveljnik
5.
vojaškega
območja
general
Konrad
Kolšek.
Odziv
Slovencev
je
bil
buren.
Nekoliko
so
se
pomirili
po
pojasnilu,
da
se
je
republiški
štab
pod
vodstvom
vršilca
dolžnosti
načelnika
Janeza
Slaparja
že
pred
tem
preselil
drugam.
Zasedba RŠTO
Dan, ko je zadišalo po slovenski vojski
V Kočevski Reki je bil v ponedeljek, 17. Decembra 1990, mrzel zimski dan, vendar je bil to poseben dan. Dogajalo se je nekaj, kar je pomembno vplivalo na poznejši potek dogodkov, nekaj, kar je korenito poseglo v novejšo zgodovino slovenskega naroda, v uresničitev tisočletnega sna o samostojni slovenski državi. Tega dne je bila v Kočevski Reki prvič postrojena specialna brigada MORiS. Odkrite grožnje JLA so pripadnike brigade le še bolj spodbudile, jih navdale s ponosom, da so se zavedali, da se rojeva nova slovenska vojska. Televizijska slika iz Kočevske Reke je povedala: »V redu! Tukaj smo! Lahko pridete!« MORiS je bila prva enota slovenske vojske, v kateri se je Domovina pisala z veliko začetnico.
Pripadniki
brigade
v
postroju
so
bili
oblečeni
v
različne
uniforme,
kar
je
poudarjalo
različnost
specialnosti
in
namembnosti
enot.
Plebiscit za samostojno in neodvisno Slovenijo
Plebiscit
o
samostojnosti
in
neodvisnosti
je
neuradno
predlagala
Socialistična
stranka
Slovenije,
uradno
pa
Demos.
Ob
različnih
mnenjih
je
prevladalo
stališče,
da
bo
plebiscit
veljaven
in
za
Slovence
časten,
če
bo
za
samostojnost
glasovala
več
kot
polovica
volilnih
upravičencev.
Potekal
je
23.
decembra
1990,
na
njem
pa
je
kar
88,5
odstotka
od
93,2
odstotka
udeleženih
upravičencev
glasovalo
za
samostojnost.
Ob
Prešernovi
Zdravljici
je
republiška
skupščina
26.
decembra
1990
slovesno
razglasila
rezultate
plebiscita.
Premik-91
V
okviru
priprav
na
osamosvojitev
je
Teritorialna
obramba
Republike
Slovenije
izvedla
več
vaj,
med
najpomembnejšimi
pa
je
bila
vojaška
taktična
vaja
Premik-91,
ki
je
potekala
od
22.
do
24.
marca
1991.
Cilji
vaje
so
bili
izvedba
mobilizacije,
preverjanje
taktičnega
delovanja
enot
TO
ob
napadih
med
premikom
in
protidiverzantski
boj.
Sodelovale
so
enote
TO
6.
in
2.
pokrajinskega
štaba
za
TO
ter
specialna
brigada
MORiS.
Vaja
se
je
začela
z
mobilizacijo
na
Vogerskem
pri
Novi
Gorici,
sledil
je
premik
v
smeri
Postojna–Sodražica–Kočevje–Trebnje,
končni
cilj
pa
je
bila
Šmarjeta
na
Dolenjskem.
Med
premikom
enot
je
potekalo
veliko
dejavnosti.
Tako
je
enota
sodelovala
v
protiletalskem
in
protihelikopterskem
boju,
v
Starem
Logu
na
Kočevskem
se
je
spopadla
s
postavljeno
zasedo,
poleg
tega
je
pregledala
teren,
saj
je
obstajala
nevarnost
sovražnih
izvidniških
diverzantskih
skupin.
Vaja
Premik-91
je
potrdila
pripravljenost
Teritorialne
obrambe
Republike
Slovenije,
da
postane
ključni
nosilec
obrambe
prek
oboroženih
oblik
v
okviru
obrambnega
sistema,
če
bi
bile
ogrožene
svoboda,
neodvisnost
in
ozemeljska
celovitost
Slovenije.
Pravilne
usmeritve,
strokovno
vodenje,
visoko
motivacijo,
dobro
logistiko
in
izkušnje
smo
kmalu
koristno
uporabili.
Bili
smo
pripravljeni.
Vajo
Premik-91
je
vodil
Republiški
štab
za
Teritorialno
obrambo
Republike
Slovenije.
Kronologija trenutno ni dosegljiva zaradi prenove ...
ZVVS, Rojčeva ulica 16, p.p. 2780, 1110 Ljubljana, Telefon: 01 524-17-84, Telefaks: 01 524-26-88, E-pošta: zveza@zvvs.si
© 2008 ZVVS, Vse pravice pridržane!Avtorji / DisclaimerPravno obvestilo / LegalOblikovanje: