• Zgodovinske spremembe
• Prelomna dejanja
• Razorožitev
• Sen se uresničuje
• Dnevi pred napadom
• Razglasitev samostojnosti
• Vojna 1991
• Kronologija
• Slovo brez solz

Prelomna dejanja pri nastajanju slovenske države

V Sloveniji proces proti »četverici«

Na zahtevo vodstva JLA je slovenska Služba državne varnosti 31. maja 1988 aretirala tri novinarje tednika Mladina in podčastnika JLA z obtožbo, da so nezakonito prišli do zaupnega vojaškega dokumenta. Na Roški cesti v Ljubljani je v poletnih mesecih leta 1988 potekal proces proti njim. Sojenje je spodbudilo množične proteste in razprave o pristojnosti vojaških sodišč, mnogo razburjenja pa je povzročila odločitev Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, da se lahko v Sloveniji sodi v srbščini. Vojaško sodišče je »četverico« obsodilo na zaporne kazni. Obtožene Janeza Janšo, Davida Tasiča, Ivana Borštnerja in Francija Zavrla je ob prihodu s sodišča pozdravila množica, zbrana iz vse Slovenije. Odgovor na aretacijo »četverice« je bila ustanovitev odbora za človekove pravice, v katerega so bili vključeni številni posamezniki, vodil pa ga je Igor Bavčar.

Janšo, Tasiča, Borštnerja in Zavrla je med procesom podpiralo
veliko ljudi, ki so se v znak podpore zbrali na Roški cesti.

Majniška deklaracija

Opozicijske politične stranke so 8. maja 1989 javno predstavile Majniško deklaracijo, dokument, ki je vseboval zahtevo po suvereni slovenski državi in njenem svobodnem odločanju o povezovanju z drugimi državami. 22. junija 1989 je slovenska oblast predstavila Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, v kateri so se še vedno zavzemali za federativno urejeno jugoslovansko državo. Majniško deklaracijo, ki so jo zato, da je ne bi prepovedali, imenovali Odprta seja predsedstva RK ZSMS, je prebral pesnik Tone Pavček. Protestno zborovanje je bilo na Kongresnem trgu v Ljubljani. Zahteve, izražene v Majniški deklaraciji, so postale temeljni program nastajajočih strank demokratične opozicije.

Večstrankarske volitve v Sloveniji

V Sloveniji so bile od 8. do 22. Aprila 1990 po 52 letih prve večstrankarske volitve. To je bilo prelomno dejanje pri nastajanju nove države. Na volitvah je zmagala demokratična opozicija, ki je dobila 54 odstotkov glasov. Izvoljena je bila tudi nova vlada, in sicer je bil predsednik vlade Lojze Peterle, predsednik najmočnejše opozicijske stranke, to je Slovenskih krščanskih demokratov. Mesta v vladi, ki so bila pomembna pri osamosvajanju države, so dobili člani Demokratične zveze, in sicer Igor Bavčar s Sekretariata za notranje zadeve, Janez Janša s Sekretariata za ljudsko obrambo in Dimitrij Rupel s Sekretariata za zunanje zadeve. 17. Maja 1990 je bil na konstitutivni seji republiške skupščine za predsednika izvoljen dr. France Bučar. Hkrati z volitvami poslancev v družbenopolitični zbor, zbor združenega dela in zbor občin so potekale tudi volitve za predsednika Republike Slovenije in člane predsedstva. V drugem krogu predsedniških volitev je z 58 odstotki glasov Milan Kučan premagal protikandidata dr. Jožeta Pučnika. Za člane predsedstva so bili poleg predsednika Predsedstva RS Milana Kučana izvoljeni dr. Matjaž Kmecl, Ivan Oman, Ciril Zlobec in dr. Dušan Plut.

Forum

Koristne informacije, aktualne teme

Peticije

Podpisovanje peticij o aktualnih temah

Veteran

Glasilo Veteran

Spomini 1991

Spomini na osamosvojitveno vojno

Mediji o nas

Časopisni izrezki, članki, ...

Kazalo strani

Prikaz drevesne strukture spletne strani

Kontakti

Pokličite nas, pišite nam ...